Želja

Tale me spominja name. Kaj ti pomaga pogum, če pol zajebeš :D

Torej grem v novo leto z željo, da se to spremeni.

Zadnji dan

Je kar kul. Včeraj popoldne sem dobil nenapovedan obisk. KlaUdija in Sergej sta prišla črpat negativno energijo iz mene, kar jima je uspelo, kolikor je to pri meni sploh možno. Večer je bil pa spet bolj tako... Ampak do takrat ko sem se ulegel v posteljo sem bil že popolnoma ravnodušen. Brez vseh občukov. Zelo nenavadno, ampak všečno. In sem zaspal.

Imel sem lucidne sanje. Čisto prave. Enkrat sem jih že imel, pa so bile zelo kratke. Tokrat pa ne. Ne vem točno kaj se je dogajalo na začetku, ampak potem sem kar naenkrat dojel da sanjam. Temu pa ni sledilo bujenje. Najprej sem skakal od veselja, potem pa se odločil da bi lahko šel kaj zanimivega počet. Od tu dalje pa ni za v javnost :D

Danes me je zbudil Matic. Nato sem še malo dremal in malo pred poldnevom sva odšla v šoping. Razočarana sva ugotovila, da željenega artikla ni bilo :( Ne smem povedat kaj to je, ker Nika ne sme zvedeti. Žal mi je, tak je zakon narave :) Na kosilo nisva šla, pač pa smo šli vsi trije na biljard. Ker pa "delavci še niso prišli v službo", to ni bilo možno. Zato smo šli na gokart, kjer sem se Maticu maščeval za prejšnjo "zmago" :P (v resnici sem si pomagal z njegovim nasvetom, ampak pššššt). Nika je pa tudi kar lepo vozila za punco.

Kupil sem si kavo. Željan novosti sem posegel po neki italijanski zadevi. Šel sem po sistemu: dražje je boljše. Neuspešno. Ne vem kako je to možno, ampak kava smrdi. Ampak ok, po ekstrakciji je povsem užitna. Se mi zdi da tudi precej močna. Danes bom itak moral ostati buden. So me uspeli prepričat, da ne bom doma. In trenutno res bolj zaupam presoji drugih. Če jim bom zamoril Silvestrovo so si pa itak sami krivi }:)

Rdeči december

Kot do sedaj še vsak dan, sem se najprej prebudil. Ko sem zaslišal tišino sem počasi vstal. Bil sem sestradan in žejen, zato sem odprl Breezerja. Nato sem se lotil izdelave marmornega kolača. How much gay can a person be?
Potem je trajalo celo večnost, da sem pomil posodo. In sedaj tule pišem, medtem ko je pecivo že skoraj pečeno.
Na misel mi je prišlo, da bi poslušal radio na televiziji, pa sem si kmalu premislil. 20 se pač ne more primerjat z 200 W, še posebej če je človek sam doma.
Kaj še drugega... aja en paketek mi je še ostal, se mi zdi da bom kar pojedel še tale zadnji Piškot.
/minuto kasneje/
Malce je bil prisušen, ampak...

Kaj bom sedaj počel pa v resnici še ne vem.

EDIT: aaa, lažem! Gledal bom prison break in housa. Je pa res da po teh 90 minutah ne vem kaj bom. Verjetno bosta gospodarja ta čas že prišla domov, morda bom igral e-poker.

EDIT2: Ja vem, zavidanja vredno.

Gembl

V petek je bil poker najt. Anja je z nami igrala prvič, kar pa ji ni preprečilo, da bi dobila 4 enake. Dvakrat! :D

En primer je zgledal takole:

Včeraj sem imel pa tudi sam podobno srečo, na internetu seveda:

Inverzni Murphy

Ja, tudi to se zgodi. Dan se začne slabo, potem pa gre malo na bolje. Že misliš da je to to, pa gre še malo na bolje. Ne pričakuješ, ampak nekako se samo še stopnjuje, nič ti ni jasno...

Ampak dan slej ko prej mine, spomin pa ostane. In misel, da je življenje lahko lepo.

Hvala ;)

Ta let v višave je bil zelo lep, sedaj pa se moram spustiti v realnost/meglo, preden mi žarki stopijo krila.

Jst Bi Kr Umrl Zate

Cesta

Kam vodi? Se mi zdi da nikamor. Čakaj... tam vidim... ja! Križišče! Poženem se v tek.

Pa ja... vedel sem. Dve poti. Ena od teh ima zapornico.

In potem

Sem šel pisat blog. Čeprav sem popolnoma brez idej in brez volje. Pisali smo kolokvij, bilo po pričakovanjih. Kavč so nam čez okno dostavili, običajne stvari pač. Mogoče bi pa malo zavrtel tale jojo, ki mi leži na mizi. Lista B piše gor. Vsaj kaka korist od demokracije :D Dejansko ga precej uporabljam. Predvsem kadar bi se moral učiti. Gledam okoli sebe in iščem inspiracijo... Ja malo lahko pošinfam internet. Optika bo očitno prišla enkrat drugo leto. Kljub temu da naj bi prišla marca letos :D
Laura je optimist! :D
Tenis mi še piše na steni, ja to bo tudi treba malo zalaufat. Uuu piknit treba nardit. Mogoče Matica napit da bo še zadnjič letos podru "rekord" :D
Aja nov CD od Murat&Jose je kul. Nieti so boleči. Kaj še...
Sami norci!
Rezultati izpita bodo verjetno po novem letu, upam da vsaj še ta semester. Kolokvij bojda do ponedeljka.
Danes zjutraj se zbudim. Kot vedno pomislim koliko je ura. Ampak ne pogledam, ker se nočem "preveč" zbudit. In potem itak bedim naprej, meni se zdi da ure in ure, od alarma pa nič. Kljub temu, da sem bil prepričan, da sem ga včeraj zvečer nastavil, hočem pogledat... in mobitela nikjer :| Ok bom pogledal na kako drugo uro v sobi... aja, nimam nobene ure :D In sem moral vstat. Izkazalo se je da ravno 5 minut pred alarmom.

Tako, kljub temu da mi je dolgčas, sem se uspel s tem zapisom še dodatno zdolgočasit. Kdor to bere je čuden :D

P.S.: hrbet me boli, jebeni kavč!

Kapitalizem propada?

Ne, samo do izraza prihaja njegova prava narava :)

Veseli december my ass!

Saj ne da ne bi vesel, ampak bolj ko se bliža božič, bolj samo garam. Vsaj dolgčas ni. V sredo smo bili na vajah zelo produktivni, v četrtek sva se z Maticem učila osnov zdrave prehrane in vožnje gokarta, včeraj pa sem se zaletel z avtom in skoraj v celoti napisal poročilo za vaje :D
Danes in jutri se moram učiti za kolokvij v ponedeljek, v torek imam 8 ur predavanj in 2 uri telovadbe, v sredo pa 7 ur vaj :D

Sklepam da bom v četrtek več ali manj cel dan spal, potem pa se vrnem med žive (in mogoče lovit kakšen žarek sonca :P).

Sunset

Za vsakim dežjem posije sonce, in vsako sonce enkrat zaide :)
Tako se človek znajde v temi in mrazu.

Naš svet se pa vrti, če si al pa te ni...

P.S.:

Pa Lauro tud pogrešam.

Pogrešam

Vonj gozda, švic ki teče v oči, okus isostarja, strah pred medvedi, lepe razglede, sončne opekline pa malo manj. Kolesarjenje torej. Pa se niti zima še ni dobro začela, kje je šele pomlad :(

Božiček prosim prinesi mi tole.

Komaj čakam Tržiško Odpravo, hudo pa me je zrajcala tudi tujina.

Seveda pa bo treba počasi kupiti tudi novo kolo. Naj mi moj bogati skrivni oboževalec podati enega skromnega Treka.

Žejen

Kot neodvisni opazovalec ugotavljam, da tale blog postaja zbirka multimedijskih datotek. Že včeraj sem nameraval prilimat filmič, ki prikazuje kako je nek star ata parkiral avto sredi Tržaške ceste, da je šel v trgovino. Ampak se mi ni dalo povleči telefona iz žepa, sedaj mi je pa žal.

Ne vem kaj bi še povedal. Dan je bil v znamenju brezdelja, če odštejem menjavo hladilne tekočine v avtu. V namenu sem imel še popravilo sistema za izbrizgavanje tekočine na vetrobransko steklo, pa je zmanjkalo časa. Torej to pride na vrsto jutri, itak je treba samo malo obrezat en štoflc in ga zabasat v eno luknjo.

Ugotavljam tudi, da je ta vpis popolnoma beden :D

Še kr sončk sije :)

Optimizem? Upam da ne :D

Ne pozabi...

...pustit pištole doma, ko greš v trgovino (E.Leclerc).

Hm...

Prelepo da bi znal opisat z besedami :)