You

Are
Too
Good
To
Be
True
:)
<3

Trst

Je bil malce brezvezen. Od sinhrotrona smo videli bolj malo, saj je bil v obratovanju in bi nas preveč obseval, zvedeli pa tudi nismo kaj dosti več kot na predavanjih. Sledil je sprehod po mestu in odhod domov.

AMPAK, jutri bo pa lep dan :)

Blóg!

Dejmo neki na hitr, am...

Izpit sm pisu 7. Učenje NMR sux bigtime. Za žile rezat skor. Ensambl spinov? ENSAMBL SPINOV?!
GTFO!!!

Čokolado sm jedu za spremembo.

Dokaj solidno spal.

Zaspan sm.

Par dni nazaj sm dobil straight flush in zgubil :O

Jutri pa Trst!

P.S.: *blush*

Učim se

(ja tudi to se zgodi)
Zato včeraj ni bilo vpisa, prav tako danes. Ok za slednje je nekoliko prepozno. Ko sem zjutraj vrgel šumečo tableto v kozarec, sem nemudoma pomislil na prenos kisika v stolpnem bioreaktorju o.O

Aja še sanje. Dogajalo se je v biotehnološkem laboratoriju. In jaz sem se odločil za pizdarijo. Zato sem se izdajal za nekakšnega državnega inšpektorja in strokovnjaka, ki je prišel preverit delovanje neke naprave. Študenti so demonstrirali uporabo naprave. Kar naenkrat..

/ok mtka je glihkar pršla v sobo in odnesla moj mobitel, wtf o.O

... se začne kadit iz naprave. Nato začne goreti. Jaz kot strokovnjak, naj bi obvladal zadevo. Ampak nisem strokovnjak. Vsi se začnemo umikat in zadeva eksplodira :D Požar se razširi čez cel laboratorij. Zbežimo iz stavbe. Šele tedaj se zavedam, da je bil laboratorij znotraj celega bolnišničnega kompleksa (BTC scena). In da bo vse pogorelo v plamenih, zaradi moje "zajebancije" :D

Druge sanje so bile povezane še z drugo stvarjo, ki mi okupira možgane ^^

(ne) DELJA

Popil kozarec c vitamina, pojedel skledo kosmičev, popil skodelico kave.

Sedaj pa celodnevno učenje, z enotedensko zamudo, ampak jebat ga. Ravnokar me še Laura preganja :D

Zvečer pa še inštrukcije.

Potem pa spat (upam).

Včeraj

Je bilo lepo. Laura je že takoj poskrbela, da je bil dan obsojen na uspeh, hvala :)
Temu je sledilo jutranje spanje. Pri izvedbi le-tega nisem bil preveč uspešen. Najprej nekaj smsov nato pa me je še Matic seznanil s kruto realnostjo, da bom moral kmalu vstati. Kar je potem Anita z vsemi svojimi čari samo še potrdila :D

In tako smo šli malo piti, malo jesti, dokler nisem bil brez denarja in bonov :D Ampak bilo je super. Anito sva celo uspela prepričat, da pokaže kako ona vleče, nato pa sem jo še odpeljal na wc na enga brzaka :D No ja, pustimo podrobnosti... :) Oziroma naknadno morda pride še video posnetek.

Kasneje me je obiskala še Klavdija, it was nice ;)

Skratka hvala vsem za lepe želje in darila, ter da ste tako in drugače prispevali k mojemu veselju :)

Letošnje leto se mi zdi da res izstopa po temu, da imam okoli sebe same dobre ljudi :)

6'26''

Very special, from a very special person.
I like very much.
But most of all, I love very much :)

Pod prisilo

Lenoba me že spet napada,
a kaj ko meni ona vlada.
Ubila me bo zarad slike,
resnica je to brez oblike,
ampak ni to za zdravnike.

September

Plučne bolezni

Se mi zdi, da nisem še nikoli spal tako slabo. Bil sem brez bolečin, prijetno utrujen in indiferentne volje. Ampak ni šlo. Praktično celo noč sem čakal, da zaspim. Proti jutranjim uram mi je uspelo celo malo zadremati, pri čemer sem takoj imel slabe sanje. Najprej ene v katerih sem prejel slabo novico in se v paniki zbudil. Potem pa še sanje, ki so se začele, kot bi se moral današnji dan. Vstal sem in se v zamudi odpravil na faks (Kemijski Inštitut, ampak koga zanimajo detajli). V kolesarnici sem prišel do spoznanja, da so mi iz kolesa ukradli gume :D Nato sem hotel vzeti moje drugo kolo, iz katerega so bile spet ukradene gume :D Ni mi preostalo drugega, kot da se odpravim v... trgovino po nove gume, pa so bile predrage, rabljenih je pa ravno zmanjkalo. Smeh v glavnem :)

Razen tega pa res nisem praktično nič spal, ker sem se zavedal vsake ure, ki je minila. Razen med 6. in 8. uro. Zato ni čudno, da sem čist hin + glavobol. Kasneje si bom v leže pogledal spet en film.

In še glede šole, zagovor višje ocene je bil uspešen (in dolgotrajen...). Domov sem prišel sestradan, ampak sem pojedel le skromno količino kruha in mortadele, toda... takoj zatem sem se nažrl pistacij in čokoladnih bananic (casali <3). Zdej mam pa večerjo in nisem še nič lačen...

Blackout

Zmanjkalo je elektrike in tole pišem iz mobitela. Niti učit se ne morem bogi revež. Že dve uri smo v temi in se mi zdi da bo tko še en cajt. Ne da se mi več tipkat po telefonu, adijo

EDIT: Mi o volku... Zdej se morm it pa učit :S

NaCl

Dneva je že precej mimo, za pokazat pa imam samo nekaj evrov. Danes sem namreč "razdevičil" mojownb Kemičarko. Ja, Na+ in Cl- tvorita NaCl! Nekako imam občutek, da je to treba na maturi znat :D

Sicer pa sem na poti domov doživel spet en Murphyjev moment. Najprej sem falil eno križišče in se namesto proti obvoznici usmeril v center. Vendar ko sem zagledal tablo za obvoznico, sem šel zopet proti obvoznici in pri temu naredil zelo lep krog. 10 minut gor al pa dol :D. Nato se odpravim v špar po žarnice za avto in se ob tem celo spomnim, da bi moral kupiti mino/vložek (kako hudiča se temu pravilno reče :D) za kuli. Seveda... ga niso imeli. Še nekaj minut iskanja stran vrženih. V redu, se odpravim proti žarnicam in ugotavljam da so vse na pol defektne. Po nekaj stran vrženih minutah sem vseeno vzel en zavoj in šel na blagajno. Iščem najkrajšo vrsto, morda hitra blagajna? Ah ne, en kreten s celo košarico se štuli, grem zavoljo živcev drugam. Ok dam tiste moje artikle na trak in pojavi se problem. Gospa pred menoj je imela izdelek brez nalepke. Si rečem: "ok, pomiri, ne it zdej spet menjat blagajne, sej bo hitr..."
Čakam celo večnost, nakar blagajničarka dobi idejo, da se mi bolj splača it na drugo blagajno in mi kar sama prestavi stvari na blagajno za njenim hrbtom. Se trudim ohranit mirno kri in se prestavim za tistih nekaj metrov, medtem ko je prodajalka iz oddelka ravno prinesla kodo za tisti artikel, jaz pa sem uspešno napredoval v vrsti NAZAJ. Bilo je prepozno da bi šel spet v prejšnjo vrsto ker so prišli že novi ljudje. Skratka sem moral počakati še nekaj dodatnih minut. Na poti domov je nekdo spet prepočasi peljal in takoj ko sem stopil v stanovanje me je fotr zasul z nepomembnimi in nadležnimi vprašanji.

Temu se pa reče treniranje živcev...

V bistvu ne vem zakaj to pišem, ker je totalno brezveze. Ampak tak je lajf, enkrat zanimiv enkrat ne. Zdaj pa se grem učit biotehnologijo, upam.

In... pogrešam...

EDIT: Napisal email s 1154 besedami :O

Odkritje:

Za četrtkom pride petek!

Sicer pa je bil danes na mojem sporedu tretji filmski večer (3/3). In sicer Seven Pounds. Za spremembo novejši film. Vsi trije so bili naključno zbrani, zanimivo pa je naslednje: Prvi ni bil čustven, drugi je bil čustven... na malce čudaški način, tretji pa je bil zelo čustven z močnim pridihom občutka krivde. Hkrati pa sem ravno v zadnjem času prišel do spoznanja, da sem izjemno oziroma prekomerno čustven (se močno navežem in ne znam odvezat) in da imam probleme z občutkom krivde. Da pa je ironija popolna, je glavnemu junaku v filmu ime ravno Tim :D

Moram pa poudariti, da sem do spoznanja prišel preden sem gledal filme. Tudi prikolic od filmov si nisem pogledal, niti prebral vsebine v naprej. Samo žanr in IMDB oceno. Ker verjetno bi si marsikdo mislil, da sem šele pri filmu dobil določene ideje. Itak mi je vseeno, ampak ok.

Sigurno imam še kaj za napisat, ampak moja glava je prazna. Bo pa zato potem toliko bolj polna, ko sem bom trudil zaspati.

*se bedasto smehlja v ekran in zaključi vpis*

EDIT: Šit, dons je svetovni dan religij, ampak samo še 19 minut! Kje naj v tem kratkem času človek najde križ, da ga zažge? :D

Mešano

4 vpisi v dveh dneh. Rekord. Ampak imam še nekaj detajlov za opisat. Najprej bi povedal, da sem v zadnjih dveh dnevih pogledal dva filma (The Usual Suspects, Leon - The Professional; oba filma dobra, IMDB 8+). S tem da v povprečju ne pogledam niti en film na mesec.

Rad bi izrazil tudi izjemno nezadovoljstvo nad določeno profesorico. 51 dni je potrebovala, da je objavila rezultate izpita. 51 dni!!! In kot da to ni dovolj, sem dosegel izmed vseh 2. najslabši rezultat (če ne štejem treh negativnih ocen), populacija = 28. Taka sramota si res zasluži zabeležbo! Čaki... mogoče sem pomešal logiko. Ok nima veze. Višek vsega je pa, da je v ponedeljek rekla, da bo v ENEM ali najkasneje DVEH dneh objavila rezultate. Se trudim, ampak od ponedeljka do četrtka zvečer mi nikakor ne izpade 1-2 dni. V glavnem sem totalno razkurjen! Prav, lažem. Zdi se mi vredno razburjanja, ampak se mi ne da.

Kar se tiče včerajšnjega kolokvija je pa tudi smešna zgodba. Imam namreč zagovor za 8, tako da je sprejemljivo.

Omenil bi še moje počutje. Zgodilo se je neizogibno, odvod počutja po času je spremenil predznak. Sedaj pa čuvat da tako tudi ostane.

Sicer pa imam za sabo eno izmed treh najhujših obdobij v življenju. Eno je bilo nekaj let nazaj, drugo nekaj mesecev nazaj in sedaj še to. Upam da se ta trend spremeni :D So pa to taki občutki, ki se jih ne da opisat z besedami. Enostavno če ne doživiš, ne razumeš. Tako kot se najlepših stvari v življenju ne da opisat z besedami, moraš jih izkusit. Na srečo je bilo v zadnjem času tudi nekaj tega :)

Za konec pa moram še pokazat moj najnovejši dosežek. Iz izklopa sem ukradel java kodo (se mi zdi, ravno zaradi tega, ker ne vem točno kaj sem naredil, je toliko bolj občudovanja vredno :P). Le kaj imam v mislih?

GUMB!

Za njem pa se skriva vic iz - seveda - računalniške tematike.

Tako, dame in gospodje, danes si bom pa za spremembo privoščil en dolg spanec!

Strip

2. januarja je bil že osnutek oziroma v0.9, tole je pa v1.0.

Sicer pa sem popil kavo in grem izkoristit tale kofeinski overdose s kidanjem snega. In nekaj sem še nameral povedat, pa se ne spomnim več kaj...

Zobar

Če dobro pogledaš, ji res manjka en zob spodaj levo!

Sreda

Skrajni čas za objektvine informacije. Kolokvij je šel danes zelo dobro sploh ne. Ne samo meni, tudi ostalim. Sneg je padal. Fotr me je s kidanjem prehitel, ker pred kolokvijem (12h) nisem imel časa, bil sem namreč zaposlen z učenjem. Avtobus mi je spet pred nosom odpeljal. Predavanja so bila neverjetno dolgočasna. Zaspan sem. Pekel bi kruh, pa nimam kvasa. Ne vem kaj bi počel. Ne brijem se več (razen "brk"). Lačen. Gledam po sobi in ne najdem nadaljnjih besed.

5 minut slave

Tri klobase in terasa,
je vzklikal lepi Dasa,
dokler ni nekdo znorel
in brutalno mu življenje vzel.

Sem slišal ptičke peti,
zraven pa otroke dreti,
nihče jih ne nahrani,
zato so skos bolani.

V kotu sobe zdaj čepim,
gledam slike, se ne smejim,
še kar si lepšega želim.

A tega konca ni ne kraja,
slaba volja še kar ostaja,
srce trpinči, ne razvaja.

Resnično

Še en zajeban in gnil dan. Včeraj, danes, jutri... ne igrajo tu nobene vloge.

Da ne bo prazen vpis.

Ne morš no...

Dekle, 14 let, Borovnica:
"Ja odpiram temo z naslovom eksorcizem (izganjaje hudiča,itd.).Me zanima kaj menite o eksorcizmu,hudiču ali spolh te stvari obstajajo,kajti garantiram da nekaj je na tem.Zadnjič sem gledala film Eksorcist,ki naj bi bil posnet po resničnih dogodkih,ampak film je itak film toda dejstvo je da se tukaj nekaj dogaja.V Slovenji so priznani trije uradni eksorcisti ki na leto ˝izženejo˝ hudiča okoli 60 Slovenkam in Slovencem,okoli 3000 pa jih poišče pomoč.Prvi zapisi o eksorcizmu so bili že leta 1600,okoli 1614 pa je bil to že čisto ustaljen postopek.Brala sem da poznamo 3 stopnje obsedenost,1 stopnja so vsakodnevne skušnjave,2 stopnja je obsedenost (se pravi da ljudje čez cel dan mislijo na splav,preklinjajo,itd.),3 stopnja pa posedenost (posedenec se ne zave kaj se dogaja z njim,govori v tujih jezikih,motijo ga sveti predmeti-počuti se kot žrtev).Seveda nekateri mislijo da je to larifari ampak kako si pa potem ljudje lahko razlagajo to da je reven otrok star sedem let lahko govoril,odgovarjal župniku-eksorcistu v vsakem jeziku katerega si je zmislil govoriti ta župnik (od latinščine,francočšine do jezika ki ga govori pleme v tropskem deževnem gozdu?),ali pa da pri izganjaju posedenci pogosto izbljunijo živega škorpijona (znamenje itd.)Seveda pa moramo pri tem ločiti satanizem od posedenosti oz. obsedenosti,kajti to je pa čisto nekaj drugega (ljudje hočejo spoznati,stopiti v stik s hudičem)."

Revija Misteriji, tema meseca:
"V koprski (škofiji) to delo opravlja oseminsedemdesetletni doktor metafizike, eksorcist z dolgoletnimi izkušnjami, pater Andrej Božič."

Andrej Božič:
"Ko je koprski škof Pirih izvedel, da sem se vrnil v Slovenijo, me je prosil in silil, naj sprejmem to službo. Rekel sem mu, da rajši ne bi. Vprašal me je, zakaj ne, jaz pa sem mu odgovoril:
"Zato, ker so tisti naši hudiči v Amazoniji bili preprosti, nedolžni, analfabeti, naši hudiči pa so vsi zlobni, diplomirani...""

MISTERIJI

Talent

Ponoči nisem mogel spati. Ampak treba je gledati pozitivno stran. Sredi noči sem se namreč spomnil, da bi morda bilo dobro naštimat alarm.

Dobra stvar pri temu, da si totalno na dnu je to, da ne moreš bit nižje. In po taki bedni noči dan res ne more bit preveč slab. No ja... še pred budilko so začeli plužiti oziroma praskat po asfaltu. Ko pa je zazvonilo, sem jasno kar naenkrat postal popolnoma zaspan.
PI-PI-PI... 7:00.
PI-PI-PI... 7:09.
PI-PI-PI ...7:18.
Nato se zbudim sam od sebe. Ni mi jasno kako se lahko zbudim, če budilke še ni bilo. Rečem si: sigurno bo ravnokar zvonilo. Začnem odštevat (v šali): 5, 4, 3, 2, 1... ZDAJ! In res, v totalno istem trenutku se vklopi alarm o.O Končno sem našel pomen (talent) mojega življenja.

Da ne bi šlo vse preveč dobro, se mi pri zajtrku vsuje v mleko preveč kosmičev. Ok, se pač malo preveč najem. "Odhitim" na srečanje z meni najljubšim javnim prevoznim sredstvom. Ki mi jasno odpelje pred nosom. Malo telovadbe v jutru (tek) verjetno ne škodi. Naslednji je prišel dokaj hitro, na njem pa srečam Klavdijo. Kaj se to pravi... zamujanje v šolo. Kmalu sem izstopil in skoraj padel. SKORAJ! S hitro hojo sem prispel v učilnico samo z 1 min zamude. Profesor pa z 2 minutama.

Poročila so bila vsa več ali manj brez napak. Čudež.

Ko sem prišel do doma, sem dobil idejo da bi šel kidat sneg. Arbeit macht frei. In res sem počistil avto, dovoz v našo garažo in skupni del dovoza. In to bi bilo vse. Just another day in paradise.

Sanju sm

Da je asistentka popravila moja poročila, in da je bilo vse narobe. Tudi "Namen" in "Osnove" so bile tako rdeče, kot bi bila prečrtana vsak druga črka. Obup.

Mhm.

Zarodek?

Na predavanjih sem dobil inspiracijo za eno konkretno blogovsko blodnjo. Nisem pa bil prepričan, če sem o tem že pisal. Kot kaže, sem nekoč že dobil podobno idejo, pa sem jo opustil. Torej govora bo o zarodku, splavu in podobnem. Sicer pa smo na predavanjih poslušali o izvornih celicah in tu bi morda omenil zanimivost, da so znanstveniki odkrili način, da odraslo diferencirano celico pretvorijo v neko drugo diferencirano celico, kar je bilo do "sedaj" možno samo iz izvornih - pluripotentnih celic.

Torej, pojdimo se etiko. Zarodek. Najglasnejše besede, ki jih slišimo, ko je govora o splavu so: "PRAVICE ZARODKA". Samo po sebi se sliši logično. Pravice človeka - pravice zarodka. Ampak zame je to enako kot bi rekel: Kako je možno, da se je avto pokvaril, če je pa volan še vedno okrogel? Če se gremo neko filozofsko telovadbo so take misli sprejemljive, v realnem življenju pa je treba gledati malo bolj na široko. V realnem življenju je vse povezano, vse je med seboj odvisno. Zato ne moremo iz konteksta vzeti ZARODKA in mu pripisati PRAVICE. Treba je definirat vse parametre. Nato razdrobiti zgodbo na "bite-size" kose in jo obdelati postopoma. Predvsem pa se mora paziti na dvojna merila. Tudi tista bolj skrita.

Klasična debata o splavu se začne s primerjavo pravic matere in zarodka. Glavni problem pa je definirati življenje. Vsak si zasluži živet, nekaj v tem smislu. Kaj pa je življenje v resnici? Samo po sebi ni prav veliko. Je le potencial v danem trenutku. Pustimo pri strani neke "globoke" verske dogme. Potem pa je samo še vprašanje okoliščin, kaj iz tega potenciala bo. Lahko bo veliko dobrega, veliko slabega, ali pa nič. Ker ne vemo kaj bo, mu ne moremo pripisat vrednosti. Ampak ravno to se dogaja. Vsako življenje že v naprej označimo kot nekaj "svetega". Tu pa se pojavijo dvojna merila. George Carlin je lepo rekel: "If you're pre-born, you're fine. If you're preschool, you're fucked.". Da ne govorimo o smrtni kazni, vojnah in podobno. Toliko o svetosti življenja ;)

OK, potem primerjava pravic. Prvo kot prvo, ženska mora otroka "gojiti" v sebi in je dejansko njen proizvod. Takorekoč njena last :D Taka pravila veljajo v našem svetu, kar ustvariš, to je tvoje? Zakaj v tem primeru to ne velja? Od kdaj ima plod tvojega truda pravice nad tabo? A je življenje res tako dragoceno? Pa saj vemo, da je denar veliko več vreden od življenja (v realnosti). Poleg tega da življenje itak nima vrednosti, ampak samo potencial. Zakaj se potem tukaj sprenevedamo in nudimo "pomoč" nekomu, ki nas niti prosil ni, da mu pomagamo. Ko je pa sosed v stiski, se pa delamo da nič ni.

Kot biokemiku pa mi je najbolj zabavno, ko se postavlja meje, od kje dalje je organska snov kvalificirano kot "življenje". Ko začne dobivat morfologijo človeka, mu že kar rečemo človek. Prej pa je kaj? Kako? Nič ne slišim...
Če je recimo od 3. meseca nosečnosti naprej zarodek opredeljen kot živo bitje, kot kaj je opredeljen pred tem? Kot anorganska snov? :D Edino tako bi bila opredelitev konsistentna. V resnici se življenje začne, niti ne konča, pač pa se pretvarja iz ene oblike v drugo. Ali z mojo prvotno tezo, potencial življenja samo menja oblike. Če začnemo iz človeškega mladiča, ki še ni spolno dozorel. Njegov organizem teži k temu, da bo lahko proizvajal spolne celice. V tem smislu je otrok direkten vzrok za nastanek spolnih celic. Le-te pa imajo v resnici skoraj enak potencial za življenje, kot oplojeno jajčece. Vsebujejo namreč vse informacije potrebne za nastanek celotnega bitja (spolna celica nasprotnega spola ima samo vlogo boljšega mešanja genov). Kakorkoli že, nihče ne more zanikat ogromnega življenskega potenciala spolnih celic. Kakšen pa imamo mi odnos do njih? Se kdo bori za pravice spermijev? Se kdo sekira, da ženske enkrat na mesec ubijejo eno svojo dragoceno jajce? Moralno niso spolne celice vredne NIČ. Potem pa se zgodi zanimiv matematičen pojav: 0+0=neskončno. Ko se ti dve celici združita se zgodi prava čarovnija. Neživo postane živo. Najbolj zavedni namreč vedo, da se življenje začne z oploditvijo in ne po nekaj mesecih. Celo Cerkev. Doooh. Popolnoma jasno, samo da je tudi popolnoma nesmiselno, kot ravno razlagam že v celem odstavku.

Ampak ok, recimo da je vse res. Življenje se začne z oploditvijo. Aha, katero stopnjo oploditvije? Ko se spermij veže na receptorje jajčeca? Ko prebije steno jajčeca? V dvojedrni fazi? Ko se rekombinira prvi kromosom? In potem vse tiho je bilo. Nekdo ni naredil domače naloge, ko je odločal o temu kaj je življenje.

Sej pravim, avto ne more bit pokvarjen, če je volan še vedno okrogel ;)

2009

Za začetek bi prepisal eno voščilo "v verzih", ki mi je celo všeč. Dobil pa sem ga od Urše:

"Življenje je kratko, zato prekrši pravila, hitro odpuščaj, ljubi počasi in iskreno, smej se nekontrolirano, ne obžaluj za karkoli, kar ti primami nasmeh na lica.
Nasmejano in čarobno 2009"
:)

Sledi izjava mojega avta:


In še nekaj mojih besed. To leto se je zelo lepo začelo (tista prva ura in pol), ostali čas je bil bolj ali manj turoben.

Ponoči sem imel dvoje zanimive sanje. Enkrat je bil **** z *****, oziroma vsaj začetek, potem pa sem v zadnjem hipu ugotovil, da nimam ******* in sva prekinila, takoj za tem pa sem se prebudil. Drugič pa sem storil ****** in sicer s *******. Iz neznanega razloga sem se ******* skozi roko v glavo. Trikrat. Nato sem se spomnil da moram zapreti vsa okna v stanovanju, da ne bi dež zmočil tal (starši so bili namreč na morju). Nekako mi je le uspelo. Oddahnil sem si in se usedel na kavč, začutil sem kako ********* uhaja iz ****, postalo mi je slabo, temnilo se mi je, ravno v tem trenutku pa zaslišim znane glasove - starši so predčasno prišli domov :D

Ok in še bizarnost današnjega dneva. Glede spanja in bujenja niti nebi zgubljal besed, s tem imam itak vsak dan težave. Moja naloga danes pa je bila, da pred predavanji še uredim zadnje popravke na poročilih. Nekako sem zimproviziral vse, razen ene dodatne naloge (molecular weight cutoff, sej veste...). To pa je imelo svojo ceno, saj nisem imel dovolj časa, da bi kaj pojedel. Ampak dobro, hrana gor al dol :D

Torej odpravil sem se na predavanje, z "mesečno vozovnico v denarnici":









in poročili v "torbi":

Za spremembo sem prišel v predavalnico predčasno (celih 6 minut), ta moj uspeh pa je rahlo pokvaril priokus dejstva, da sem že v osnovi zamudil 60 minut. No ja, bom vsaj naslednji teden pravočasno prišel :)