Na kratko

Košuta je fenomenalna. Zaenkrat samo ena slikca:



Kajti nabavil sem digitalca s katerim bom ponovil turo in naredil nekaj lepih fotk.



Aparatek je super. Majhen, vzdržljiv, kvaliteten in lep (črn <3). Dela lepe fotke; zadovoljen sem celo, ko postavim pred objektiv sebe:



Oddih pri Maticu je bil kul :)
Po sto letih sem videl Jerneja.
Klavdija mi je pomagala odnesti smeti :)

Konjščica

Ne da se mi več dolgovezit s temi reportažami tur. Tole je bil moj drugi najvišji cilj (1450 m), ampak sem ga zmogel brez problemov. Bi se povzpel še dodatnih 200 metrov na planino Zgornja Konjščica, ampak je bila ura že 19 h, pa še zeblo me je. Zato sem pohitel v dolino, pri čemer na začetku nisem hotel eksperimentirat z raznimi kolovozi, a so me vseeno premamili in zavil sem v goščavo, ki me je pustila precej ravnodušnega, dokler nisem naletel še na dve zelo lepi planini (ena izmed teh je bila Tič). Podlaga je bila večino poti zelo slaba, vzpon po dolini Jelendol je bil zelo blag, po 10 kilometrih se pa zgodba popolnoma spremeni. Slab in strm makedam skoraj do vrha. Večjih problemov z orientacijo ni bilo.

Všeč mi je bil pogled na Karavanke in Košuto, moj bodoči cilj. Ko sem prišel domov, je bila po TV oddaja ravno o Košuti in njenih planinah (Šija, Kofce, Pungart, Ilovica). Ko bom že tam, me mika še vzpon dodatnih 500 metrov do gore Kofce ali Velikega vrha. Ampak to je zaenkrat bolj utopija, že Košuta sama me malo skrbi. Vsekakor pa moram enkrat na Trupejevo Poldne. Po možnosti še vse letos :)

P.S.: Pa moram si nabavit pravi fotoaparat. Telih telefonskih fotk me je že malo sram.

Slike:

Konjščica

Prezi

Prezi? Ja, Prezi.

Meni se zdi super zadeva za izdelavo predstavitev. Sicer res da s(m)o se komaj dobro navadili na Power Point, ampak bodimo iskreni, le-ta je zastarel že v svoji osnovi. Samo nekoliko bolj udobna različica metanja plastičnih prosojnic na grafoskop.

Prezi pa končno prinese nelinearnost v predstavitve. Poenostavljeno rečeno nam prinese poster oziroma miselni vzorec v elektronsko obliko, ki se ga da elegantno in razumljivo predstaviti. Grafika je jasno vektorska. Podobno se lahko igramo tudi v flashu, za kar pa je potrebno nekaj več znanja. Uporaba Prezi-ja pa je povsem enostavna.

Skratka zadevica primerna današnjemu času. Veliko predstavitev ki sem jih bil deležen, je bilo dolgočasnih in nejasnih. Upam da se bo uporaba tega programa razširila in pomagala rešit problem. Pa tudi če ne, je vsaj lep zgled, da nam informacijska tehnologija lahko življenje tudi olajša in ne samo zakomplicira. Pristop se mi zdi zelo googlovski, a tokrat jih je očitno nekdo prehitel.

Mogoče če omenim samo še eno pomembno komponento programa in sicer t.i. "transformation zebra". Ne uspem se znebit asociacij, stalno me spremljajo. Ravno prejle mi je winamp spet izbral tisto pesem. Zadnjič se usedem pred TV in glej ga zlomka, Green Day Weekend. Grem gledat film, pa je glavni junakinji ime *khm*. Grem gledat Demetri Martin-a in slučajno v eni epizodi povabi na oder gledalko, ki ji je ime *khm*.

Usoda pa to :D Kaj morem, itak zadnje čase ne potrebujem nobenih zunanjih vplivov, da imam nemir v glavi.

Danes sem se učil. Ogljikovi hidrati v rastlinah. Precej dolgočasno, razen mogoče vitamina C. Slednji nastane iz glukoze, kdo bi si mislil :)

Aja pa včeraj sem bil priča drag race-u. Bah... ko da koga briga.

Lamborghini

Parkiran pri Svetem Jakobu. Prav do vrha so uredili/urejevali kolovoz, ki je bil še sveže povaljan in za spust prav prijetno mehak (za vzpon pač ne). Sicer pa se je dan začel zelo zaspano. Sploh se mi ni dalo vstati, ampak zmenjen sem bil za tenis in je bilo treba it udarjat po žogi. Za tem se mi ni dalo nič. Doma sem zabušaval in postajal brez razloga vedno bolj utrujen. Sklenil sem, da je to zaradi pomanjkanja spanca in šel za tričetrt ure dremat (ležat v miže). Nato pa na kolo. Niti malo me ni mikalo, ampak obljuba (sebi) je obljuba. Celo pot sem čutil posledice pomanjkanja volje, nekako so bili vsi klanci bolj naporni kot sicer. Je pa res, da se je temperatura gibala med 30 in 31 °C.

Jutri bi jedel čevapčiče. Pa jih ne bom. Bom pa počival.

Merilec utripa mi prinaša vedno več veselja. Danes sem ugotovil da imam padec pulza po obremenitvi približno 50 v prvi minuti. Zjutraj pa mi srce bije manj kot enkrat na sekundo (bradikardija kao :D). Poletja še ni konec in me prav zanima do kam bom prilezel :)

Soči

Krasna si, bistra hči planin,
Brdka v prirodni si lepoti,
ko ti prozornih globočin
nevihte temne srd ne moti —
krasna si, hči planin!
Tvoj tek je živ in je legak
ko hod deklet s planine;
in jasna si ko gorski zrak
in glasna si, kot spev krepak
planinske je mladine —
krasna si, hči planin!
Rad gledam ti v valove bodre,
valove te zelenomodre:
temna zelen planinskih trav
in vedra višnjevost višav
lepo se v njih je zlila;
na rosah sinjega neba,
na rosah zelenih gora
lepoto to si pila —
krasna si, hči planin!
Ti meni si predraga znanka!
Ko z gorskih prišumiš dobrav,
od doma se mi zdiš poslanka,
nesoča mnog mi ljub pozdrav —
Bog sprimi te tu sred planjav!...
Kako glasno, ljubo šumljaš,
kako čvrsto, krepko skakljaš,
ko sred gora še pot imaš!
A ko prideš na ravnine,
zakaj te živa radost mine?
Kaj trudno lezeš in počasi,
zakaj so tožni tvoji glasi?
Težko se ločiš od hribov,
zibelke tvojega valovja?
Mar veš, da tečeš tik grobov,
grobov slovenskega domovja?
Obojno bol pač tu trpiš,
V tej boli tožna in počasna,
ogromna solza se mi zdiš,
a še kot solza - krasna!
Krasna si, bistra hči planin,
Brdka v prirodni si lepoti,
ko ti prozornih globočin
nevihte temne srd ne moti!
Pa oh, siroti tebi žuga
vihar grozán, vihar strašán;
prihrumel z gorkega bo juga,
divjal čez plodno bo ravan,
ki tvoja jo napaja struga —
gorjé, da daleč ni ta dan!
Nad tabo jasen bo oblok,
krog tebe pa svinčena toča
in dež krvav in solz potok
in blisk in grom — oh, bitva vroča!
Tod sekla bridka bodo jekla,
in ti mi boš krvava tekla:
kri naša te pojila bo,
sovražna te kalila bo!
Takrat se spomni, bistra Soča,
kar gorko ti srce naroča:
Kar bode shranjenih voda
v oblakih tvojega neba,
kar vode v tvojih bo planinah,
kar bode v cvetnih je ravninah,
tačas pridrvi vse na dan,
narasti, vzkipi v tok strašán!
Ne stiskaj v meje se bregov,
srdita čez branove stopi,
ter tujce, zemlje lačne, vtopi
Na dno razpenjenih valov!

Moram skrbet za kulturno osveščenost bralcev :P

Se mi zdi da sem se prvič v življenju kopal v Soči. S prvimi nekaj koraki sem v nogah začel čutiti kar močno bolečino. Potem sem se vrgel v vodo (in seveda tulil ^^). Tok reke je bil počasen, zato sem se odločil da jo preplavam (po širini jasno). And that's what I did 8)

Sicer pa smo bili v adrenalinskem parku. Bilo je seveda super (in utrudljivo in vroče, ampak kot že rečeno smo se ohladili v Soči).

En dan pred tem sem bil po daljšem času še na Toškem čelu. Se opazi da imam malo več kondicije kot spomladi, še vedno pa jo imajo drugi veliko več. Na sploh je ogromno kolesarjev gor, na žalost pa tudi peska. Je potrebno biti zelo previden.

Danes sem se namenil na turo prek Svetega Jakoba. Pa grem raje jutri, danes pa samo na Toško čelo.

Aja, v nedeljo sem bil z Uršo na Šmarni gori ponoči. Navdih je prišel od Saše oziroma zapisa v njenem blogu. Nikoli prej nisem šel ponoči na kak hrib, niti s kolesom. In je bilo jasno treba sprobati. To je tudi odgovor na vprašanje: "wtf je tista slika na začetku?" :)

Sedaj pa malo ležat na sonce.

Pod Storžičem

Na kratko: Fenomenalno!

Res pozitivno presenečenje. Začel sem v Bistrici malo naprej od Tržiča pa zavil desno kot mi je velevala tabla za Lom. Tukaj se je tudi začela osamljena asfaltna cesta, ki ne predstavlja prehudega napora. Sem in tja je treba malo močneje potisniti na pedala, ampak ne za dolgo, na momente gre cesta celo malo na dol. V Lomu nisem bil prepričan, če sem na pravi poti, ker majo pravo malo omrežje cestic. Ampak je šlo. Še malo naprej se je začel makedam, istočasno pa me je začel spremljat še potok. Voda me je vse do vrha oblivala z obeh strani, včasih celo prek ceste. Dan ni bil najbolj vroč, tako da me je na koncu že zeblo. V vročih poletnih dneh je to pravi raj. Lepa podlaga, vsake toliko tudi lepi razgledi. Že prej ko so zaselki je lepa pokrajina, tako da kar pozabiš da goniš v klanec. To pa se proti koncu spremeni, saj je zadnji kilometer kar strm. Posebnih problemov z orientacijo ni, samo ceste se je treba držat. Markacije te pošljejo na pešpot. Dom pod Storžičem ne ponuja razgleda, zato sem pot nadaljeval po cesti naprej. Neke posebne razgledne točke ni, je pa zato lep razgled na vsake 100 metrov. Hkrati pa si večinoma v gozdu. Tako da je res združena prijetna in udobna vožnja ter tudi ambient. Cesta se v nadaljevanju spremeni v kolovoz, ki je dokaj blaten oziroma glinen. Stalno na poti srečuješ potočke in jih prečkaš (enkrat sem ponesreči stopil v vodo). Nato te sprejme prav lepa singlca. Moram omeniti, da je do tu pot ves čas malo gor malo dol in malo ravnega. V končni fazi pa prideš precej kamnit in strm kolovoz (še kar prečkaš potočke) in ravno ko je kolo celo blatno, prideš nazaj na prvotno cestico, kjer spustiš zavore in se prepustiš gravitaciji. Blato v tej fazi se zelo hitro odstrani (po tvojem telesu :D). Po hitrem makedamskem spustu te v slovo razvaja še hiter spust po asfaltu. Konc hudo :P
Celoten spust se zdi daljši kot je bil vzpon. Pa tudi sicer vzpon ni prehud. Zanj sem baje porabil okoli 1200 kcal, 23 km in okoli 700 m višinske razlike.

In seveda slike:

Pod Storžičem

Limbarska gora

Na kratko: pestra tura.

Pot je zelo raznolika, od popolnoma zaraščene singlce do asfaltirane ceste, strmina tudi variira od mile do neusmiljene. Profil je prav tako razgiban, gor-dol, gor-dol, česar ne maram preveč ampak jebat ga. Podlaga je večinoma zelo lepa, so pa izseki kjer moraš tudi iz kolesa. ORIENTACIJSKO JE PA ZELO ZAHTEVNA!!!

Kot je moč uganiti, zgubil sem se. In prišel v slepi kolovoz. Na izbiro sem imel, da grem nazaj nekaj kilometrov, ali pa kakih 100 metrov po neprehodnem strmem terenu. Jasno sem izbral slednje in še bol zašel. Zadnji del ture je bil res obupen, ampak vsaj vročine ni bilo. Pregazil sem veliko globokega blata, da so zavore spuščale prav trpeče zvoke.

Izmučen sem. Če je verjeti moji novi igrački sem pokuril 1700 kcal. Toliko ponavadi v enem dnevu še pojem ne! Tri ure in pol pri povprečnem pulzu 135 (s postanki in spusti vred).

Niti jamrati se mi ne da :) Zato bom kar lepo za konec poudaril, da je bila to ena mojih najtežjih preizkušenj, predvsem zaradi izgubljanja. Sicer je tura načeloma nenaporna z 21 km in 700 metri predelane višinske razlike.

S seboj sem imel zemljevid in pisne napotke pa ni bilo dovolj. Deloma tudi zato, ker nimam natančno kalibriranega števca (ravno menjal baterijo).

Presenetil me je živalski svet. Ene 5 glav srnjadi sem na poti preplašil, en srnjak se je celo ustavil pred menoj na poti, me pogledal, spustil nek čuden zvok smrčanja in zbežal. Vse lepo in prav, ampak jaz sem ob vsakem šumu v grmovju takoj predpostavil da je medved :D
Neka ogromna ptica ujeda me je zelo od blizu preletela. Waz najs.

Še slike (samo do tam kjer sem še vedel kam grem, nato sem opustil slikanje):

Limbarska gora

Glive

Danes pa en fotoblogerski vpis.

Najprej gliva (goban) iz gozda, kjer smo streljali z lokom. Bilo je zabavno po 16ih letih zopet ustreliti nekaj puščic.


Tole so pa doma na predpražniku vzgojene glive neznane vrste.


Ko smo že ravno pri rastlinah (sicer glive niso rastline), pa še malo poletnega branja. 1100 pages of pure pleasure :) Slučajno sem danes poslal mail na fakulteto za farmacijo, če si lahko sposodim knjigo (ki jo rabim šele čez en cajt) in možakar mi je povedal, da ja, ampak samo danes in jutri, kajti za tem ga tri tedne ne bo :D Piše da je knjiga ilustrirana. In je res, vse polno je struktur organskih spojin :D


Danes je tako peklensko vroče. Dopoldne sem že igral tenis (in mimogrede prav kaskadersko padel). Okoli srede dneva še malo šetanja, piva in pistacij po mestu. V načrtu sem imel še nekaj kolesarjenja, pa ne vem če se mi bo dalo. Vroče je fuŁ.

Pomagaj si

In bog ti bo pomagal.

Potem verjetno velja tudi: Smili se sam sebi in bog se te bo usmilil :P

Če ni razvidno, to je bil moj uvod v jamranje. Ampak najprej: paintball v soboto je bil kul. Našvical smo se FUŁ, res prava telovadba. Ene 4 ure smo se podili po gozdu. Tokrat smo bili sami neprofesionalci, tako da mi je šlo zelo dobro. Kljub kampiranju nekaterih revežev! Vojnih ran pa nisem imel, vsaj tako sem mislil do danes, ko sem na mečah opazil modrico, ki pa je komaj vidna. Sem pa zato že takoj po prvih 2 minutah boja dobil kar soliden udarec s stani poligona (beri: padel), oteklina je še vedno na svojem mestu :)

Naslednji dan me je obiskal musklfibr, kar me ni zaustavilo pri pripravi zakon piknika. Res je bilo fajn. Zvečer sem se še obilno napil vode, kot preventivni ukrep, da me ne bi zjutraj obiskal muci. In je delovalo, saj je moralo, če me je pa fotr že zjutraj zvlekel na tenis. Ni mi šlo najbolje in tudi novi lopar mi ni všeč. Itak nisem od njega pričakoval kaj dosti, ker je bila njegova cena za eno ničlo nižja, kot bi bil pripravljen odšteti.

Popoldne pa me je čakala košnja. Jao... Kdor je že kdaj kosil ve, da večja površina visoke trave in kosilnica s košaro ni dobra kombinacija. Na vsakih 30 metrov je bila košara polna in moral sem jo odnesti in izprazniti (pa tudi vsakič znova zaganjat kosilnico je rahlo utrujajoče). Je bilo kar primerljivo s triurnim fitnesom :D In fotr hoče jutri spet na tenis. HA-HA. Jutri počivam! In tudi sicer, potrebujem en dan za dolgočasenje. Da bom imel občutek da mi počitnice počasi minevajo.

*spodaj* Od nekoga ultra sexy špegli :P

P.S.: Aja, pa prišli so rezultati od izpita. Res je 10 :)

Pišem počasi

Ker vem da ne znaš hitro brati.

Tale črni čaj z aromo pomaranče in cimeta kar lepo diši. Okus je pa bolj tak... Je pa res, da je še prevroč. Ampak se mi ne da delat kave. Moje razpoloženje je nekako primerljivo z vremenom, dež zunaj - dež znotraj :) Prejle sem malo brskal po spletu in me je totalno zamorilo. Tako se človek trudi zbasat vso nepotrebno kramo v omaro, ampak enkrat se preveč nabere in se razsuje po celi sobi. Zadnje dni praktično nič ne spim.

Hurts with every heartbeat...

Pa drgač?

Gre ane. Tisti porazen izpit je bil bolj porazen, kot sem pričakoval (beri: negativno). Imam pa zato vsaj možnost, da dobim lepšo oceno in mogoče pridem skozi letnik brez ocene nižje od 8. Kar meni osebno sicer pomeni praktično nič, ampak komu drugemu pa bi, in... ja.

Je bil pa včeraj kar v redu dan. Doma me ni bilo praktično nič, malo sem šel kosit trato, malo sem se peljal na morje in nazaj, ter malo sem se imel lepo z Uršo (aka Scufano Čarovnico Uršo :P). Danes zaenkrat zabušavam oziroma čakam na avto, potem grem po nakupih za piknik, nato se pa dobim še z Matejo. In bo še en dan naokoli.

Bolečine iz preteklosti mi pa še kar ne dajo miru. Vsaka druga pesem mi oživi spomine in še ko se hočem zamotit s kakšnim filmom, se pojavi kakšno ponesrečeno naključje (recimo film El orfanato). Kljub temu da je supernaturalen mi je bil precej všeč.

Pred kratkim sem gledal še film In the Loop. Glede na to da sem zelo zbirčen - pri komedijah sem še posebej strog - je film odličen. Primitivnega humorja praktično ni, razen nekaj sočnih kletvic, ki prav lepo dopolnijo in povežejo vse skupaj. Sam sem film dojel kot parodijo na človeka in vse njegove slabe lastnosti. Satira bi se temu reklo?
Moram pa priznati, da sem težko sledil zgodbi. Vse se tako hitro dogaja, toliko je oseb in tako hitro govorijo, da se mimogrede malo zgubiš. Ali pa sem enostavno preveč zabit, da bi dojel. Kot je komu ljubše :D Ga bom pa vsekakor najmanj še enkrat pogledal, kar je pri meni velika redkost.

Slike tokrat (iz principa?) ne bo!

P.S.: Sedaj ko se mi ni treba več učiti za izpite, opažam da mi malo več druženja zelo dobro dene. Dokler se zvečer ne uležem v posteljo... prazno posteljo.

Konec! (skoraj)

Oziroma če smo bolj natančni, "konec zaenkrat". Izpit danes je šel po načrtu. Najprej sem ga rešil, nato pa šel še enkrat skozi vsa vprašanja. Zamudil sem se celih 12 minut. Sicer sem doživel presenečenje ravno pri zadnji nalogi, ki je nisem med učenjem nikjer zasledil, ampak mi je pomagalo znanje iz prejšnjega izpita (klinična biokemija), tako da sem jo menda pravilno rešil. Manj kot 10 ne pričakujem (kot sem tudi napovedal). Rezultati bodo uradno znani v ponedeljek popoldne.

Še vedno pa čakam na porazen rezultat od prejšnjega tedna. Ne vem zakaj se tako obirajo s popravljanjem...

Skratka, če bo porazen rezultat 6, potem me čaka samo še en izpit septembra. Na to se pije (in jé) v nedeljo! Vremenska napoved zaenkrat ugodna, če bo jutri še vedno, bom pomirjen. Na Šmarno pa ne grem v temu blatu in mrazu. Drug teden. Pa še v adrenalinski park. Kmalu za tem še skok s padalom (letos pa čisto zares!). In seveda še vse ostale počitniške dejavnosti :) Predvsem veliko kolesarjenja.

Pa še obvezno nevmesno slikovno gradivo, Maticu* na čast:


*En drug Matic kot ponavadi, ta je iz dolenjske.

Ne vem naslova pa da se ubijem

Vsak dan razmišljam, da bi tule kaj napisal, pa se mi zdi zapis dolgočasen še preden ga začnem. Med izdelavo "urnika" za naslednji teden pa sem prišel do sklepa, da potrebujem naslednjo nedeljo čevape in pivo. Zato se sedaj obvezujem in (javno) vabim vse ki me poznajo, da pridejo 12.7. k meni na piknik.

Pa da še malo pojamram glede poletnega vremena. Naj slika govori zase:

Kljub temu grem v četrtek predvidoma na večerni obisk Šmarne gore, v soboto na paintball in v ponedeljek na Limbarsko goro (mtb). Slednje samo v primeru da me piknik ne bo preveč... "utrudil" :)) Sicer je pa itak krajša tura ampak baje kar lušna.

Sedaj pa naprej učit patofiziologijo...

Pester

Teden je za mano. No, malo več kot teden. Začetek je bil sicer neprijeten, a o tem ne bom pisal tule. V torek je sledil izpit iz klinične biokemije -> 10 :)
Po izpitu sva šla s Sandro še na kavo in padla v debato, da sva komaj prišla ven :D 4 ure so bile takoj mimo.
Sredo sem si vzel bolj zase oziroma za švicanje. Pa še malo sem se igral po kuhinji. Sledil je četrtek = piknik. Daniela nas je naročila ob 11. uri in seveda sem prišel do minute točno. Njihove rovte z antičnim mostom niso bile pretiran problem. Kasneje sta se privlekla še ostala dva udeleženca (ja, zelo veliko nas je bilo :P). Oziroma bolj en in pol, kajti Urša je bila videti samo na pol živa :D Ampak smo ji vdahnili življenje in je bilo prav prijetno. Domov sem odšel v dišeči jopici ^^
Petek je bil namenjen za učenje. V tem pogledu popoln neuspeh. Zvečer pa sem se odpravil v Horjul, da bi udarili en biljard. Ko sva se s Primožem ravno ogrela, je prišel še Gaga (Gašper). In potem... se je počasi razvila zelo... nenačrtovana zgodba, ki se je končala šele v soboto zvečer :D O podrobnostih tule res ne bi govoril.
Od nedelje do danes pa sem imel na urniku večinoma učenje začinjeno z veliko mero zabušavanja. Temu primeren je bil tudi današnji uspeh na izpitu. Računam na 45-55 %, torej na meji pozitivnega. Kot se je "teden" klavrno začel, tako se je klavrno tudi končal. AMPAK, se tolažim z desetko iz prejšnejga tedna in potencialno desetko iz naslednjega. Potem pa do zagovora diplome ne bom več videl nobene (desetke). :)

Sicer pa sem si za tole poletje naredil določene načrte, ki so odvisni samo od moje angažiranosti in samodiscipline. To je najboljši način da se izognem morebitnim razočaranjen in si obenem še zaposlim misli. Upam da mi bo na ta način uspelo v naslednjih nekaj mesecih več ali manj počistiti vso navlako na podstrešju.

Pa še ena slika, da ne bo preveč suhoparna objava. Naslov sem ji pa dal:

Popravi streho, ko sije sonce!

P.S.: Naložil sem nov Firefox, ki ne pregleduje slovnice. Važno, da je nova ikona programa. V glavnem, napake so/bodo verjetno bolj številčne kot ponavadi. Jok :)