27 februar 2010

Apple

Naslednji teden grem pa malo naokoli. Kam? Evo namig:

14 februar 2010

Obljube

Dragi moji krompirčki in cvetačice, čas je za novo blodnjo!

Naslov je sicer že sam po sebi zgovoren, ampak morda nekoliko dvoumen. Zato bom kar takoj definiral pomen obljube v tem kontekstu. Ljudje ponavadi ločijo dvoje: dogovor in obljubo. V odgovor na mojo pritožbo neupoštevanja sem že slišal: "Sej smo se samo zmenil, sej nism obljubu". Aha ok. Očitno imam jaz posebno razumevanje teh stvari. Zame je obljuba in dogovor isto in neupoštevanje le-tega se mi zdi izjemno nedopustno. Nekatere stvari jemljem za obljube, pa tudi če sploh izrečene niso. Pač jih privzamem. Recimo da od ljubezenske zveze ne pričakujem ničesar drugega kot zvestobe. Od bližnje osebe ničesar drugega kot iskrenosti.

In sedaj se počasi že bližamo bistvu tegale kratkega spisa. Obljube niso le nekaj ekskluzivnega, pač nas spremljajo skozi cel dan vsak dan. Radi rečemo da je naše glavno sredstvo – denar – sveta vladar. Ampak če je denar vladar, potem je sredstvo obljuba. Več ali manj je vse povezano z denarjem in v ozadju vsake izmenjave stoji obljuba. Na primer ko v trgovini na oddelku kruha naročimo hlebec, obljubimo trgovini, da bomo na blagajni plačali, trgovina pa obljubi delavcu, da bo za to svojo uslugo dobil plačilo ob koncu meseca. Hkrati pa se proizvajalec kruha obvezuje, da je živilo brezhibno. Precej nedolžno, a takoj se pojavi vprašanje: pa je živilo res brezhibno in še, ali je vredno svojega denarja? Če s pomočjo pesimizma še nadaljujemo: je delavec res dovolj plačan in ali bo sploh plačan? V trgovinah to niti ni problem, bolj zaskrbljujoče so razne tovarne kjer si upravniki izplačujejo mastne odpravnine, delavci pa že mesece delajo brez plače.

No evo kam smo prišli, pa smo komaj kruh kupili :D Ampak v resnici je področje prehrane zelo pomembno. Edino področje kjer je prisotno v množicah nekoliko ozaveščenosti (in veliko zmede) so prehrambeni aditivi. »Bojte se E-jev!«. To je cela zgodba zase, zato ne bom šel v podrobnosti. Naslednji problem so okoliščine gojenja ali z drugimi besedami onesnaženost. Da sploh ne začnem o gensko spremenjeni prehrani. Tukaj pa se že pojavi obogaten ekonomični potencial obljub. Ljudje so nevedni in prestrašeni, zato ob besedah »neoporečna, bio-predelava« kar poskočijo od veselja. V resnici jih ne zanima resnica v ozadju, dovolj je da sami sebe prepričajo kaj je res in kaj ne. Na zdravju se pač ne špara. Ampak to je šele vrh ledene gore. Kar se zdravja tiče se pravi kupi denarja delajo v farmacevtski industriji. Če bi nek nezemljan gledal 2 uri naše televizije bi mislil, da so razni koldreksi, aspirini in neoangini nujno potrebni za preživetje. Pa niso, niti ne koristijo našemu zdravju. So luksuzno blago. Kljub temu da živimo v napredni dobi, še kar velja prepričanje, da se je treba mrazu bati kot hudič križa. Češ, za zdravje. In potem ljudje ždijo cele dneve doma za zaprtimi okni in vrati, da ne bi zboleli. Ko stopijo ven se zavijejo v šale, kape, rokavice… Bog ne daj, da bi se v mrazu rekreirali ali celo slekli. »Boš pljučnico dobil!« Zanimivo da so Eskimi in drugi naseljenci ekstremnih razmer tako neverjetno zdravi.

Ampak še vedno nismo prišli do dna. Poleg zdravja je zelo če ne celo bolj pomembna lepota. Žal moram šovinistično reči, da so tu problem predvsem ženske in njihove kremice proti staranju ter raznorazne lepotne operacije. »V zameno za kup denarja ti obljubim srečo (in nekaj tednov bolniške ter možne zdravstvene zaplete ipd)«. Tu sploh ni potrebne reklame, ljudje kar sami hlastajo po teh izhodih iz njihove nesreče.

Če se vrnem k zdravju, naslednji nivo je popolno zavajanje. Seveda govorim o meni zelo ljubi alternativni medicini. »Plačaj mi kup denarja in obljubim ti da boš prepričan v svoje zdravje«. V bistvu: manj daš, več zaslužiš. To je po moji oceni najbolj plodno področje. Obljubiš ljudem nepredstavljivo in na račun tega veliko zaslužiš. Bolj ko je za lase privlečeno, bolj zapopadejo. Še en tak primer je cerkev. »Plačuj, pa ti obljubimo raj!«. Glavna tarča so tukaj človeške šibke točke. Strah pred boleznimi, strah pred smrtjo, strah pred osamljenostjo. Slednja pa ni povezana samo z lepoto, ki sem jo prej omenil, pač pa je ena trgovska niša tudi kurativne oblike. In sicer če enostavno ne najdeš partnerja, pa naj bo zaradi izgleda ali česa drugega, ti nekatere agencije v zameno za denar obljubijo, da ti poiščejo sorodno dušo. Kdor ni že tako daleč na lestvici obupanosti, pa tudi nima denarja za operacijo ima na voljo še nebroj raznih poceni rešitev za hujšanje in definicijo telesa.

In še najbolj fenomenalno ironičen komercialni slogan vseh časov:
"Dokazi, ne obljube!"

(že kar stara reklama za old spice)

Nauk zgodbe? Prodajaj obljube, ki bodo obliž za šibke točke ljudi in obogatel boš. Pri tem se pa izogibaj dejstev, v modi so pravljice.