Namenoma nisem napisal originalnega naslova šova, ker mi ni všeč njegovo namigovanje. Slovenija je v tem kontekstu dokaj relativen pojem, talent pa še bolj.
Kakorkoli, popularnost zadeve se je razširila po Sloveniji kot požar. Ljudje jokajo, vzdihujejo, se smejijo (in prdijo, rima se), medtem ko doma bulijo v neznance, ki iščejo pozornost. Ne sliši se kot nekaj posebnega, kajne? Pa poglejmo kakšen je temelj tega šova. Namen, če hočete.
DENAR.
Ja, denar in nič drugega. Iščejo neznanca (ki bo btw do zaključka šova že bolj slaven kot vsa slovenska estrada), kateremu bodo dali pod nos kos papirja, ki jim bo zagotovil (večji) del pogače. Sami se ne bodo ravno pretegnili, večino bo opravil Talent (ki se bo pehal za slavo in bogastvom) in pa narod (ki bo kupoval CDje in hodil na koncerte). Sedaj sem že kar privzel, da bo šov na koncu izpljunil glasbeno figuro. To je najbolj ziher varianta, ne vem zakaj bi producenti hoteli drugače. Lep primer je Susan Boyle. Zakaj je tako popularna (in je mimogrede prodala rekordn€ količin€ ploščkov)? Ker je boga, ker je nihče in ker zna peti. Nekateri se z njo poistovetijo nekaterim se pa smili. Tako da se ne bi čudil, če bo pri nas zmagal nek slep 5 leten otrok, ki kaže znake posluha.
Skratka, tale licenčna talentna oddaja je eno navadno komercialno skrapucalo. Takorekoč norčevanje iz tekmovalcev in gledalcev. Dejansko nima nobene vrednosti razen razvedrilne, pa še to izhaja iz prej omenjenih (in ne ravno hvalevrednih) občutkov občinstva.
V redu, kogar zabava naj sledi. Zanimivo je le to, kako so bili vsi glasni, da resničnosti šovi poneumljajo, sedaj pa se ob nedeljah zvečer za noben denar ne odlimajo od televizijskih ekranov.
Na, pa ravno ko sem hotel upokojiti tale blog...
