Prvič sem imel dolgo lucidne sanje. In bile so čisto prave lucidne sanje. Seveda sem se odločil, da jih testiram. Prvi test je bil letanje naokoli in res mi je uspelo. Sicer nisem mogel upravljati smeri leta, ampak glede na to da v sanjah sicer NIKOLI ne letim, je bil to zame velik uspeh! Potem sem prešel v stanje zelo šibke budnosti, ampak mi je uspelo oditi nazaj v sanje. V tej rundi sem se odločil malo analizirati kvaliteto scenografije sanj. Od blizu sem si začel ogledovati vse predmete in površine okoli mene. Zaključek je bil, da je sanjski "3D engine" zelo dober. Edini artefakt je bil efekt ribjih oči. Spoznal sem tudi občutek hoje po tanki liniji med navadnimi sanjami in budnostjo. In ta občutek je neverjetno podoben občutku, ko poskušaš s škiljenjem zadeti 3D sliko v fokus (V mislih imam tiste slike, ki zgledajo kot da imajo samo nek naključen vzorec, ampak če jih pravilno pogledaš, vidiš da se v tem neredu skriva slika ali besedilo. Kot na primer spodnja slika. Naj se javi kdor vidi kaj se skriva v sliki :P). Preizkusil sem tudi tehnike za preprečitev bujenja in sicer tekanje v krogu ter ploskanju. Nekoliko res pomaga, ampak je težko. Najbolje je, da sploh ne izgubiš prej omenjenega "fokusa". To namreč ni tako zelo težko.
Tako da ja, moram priznati zelo zanimiva izkušnja! Tokrat sem imel kar srečo, upam da se še kdaj ponovi.
