T-files

Radovednost je koristna!

2011-06-23T14:26:00.000+02:00

Ponavadi se poudarja domišljijo. Sama domišljija pa ni vredna nič, brez konstruktivne realizacije. In prvi korak v to smer je radovednost. Želja po novih spoznanjih. Želja po rasti, razvoju. Želja po RAZMIŠLJANJU.

Zatekanje v svet domišljije je beg od resničnosti in svobode. Rodimo se povsem nevedni, skozi življenje pa si nabiramo znanje in izkušnje. Prav do smrti se učimo novih stvari. Vedno znova doživljamo presenečenja. Kar hočem povedati je, da ga ni človeka, ki ne bi bil zmožen vsaj še za malenkost osebnostno zrasti. Ni težko, potrebno je le malo radovednosti.

Živimo v težkem in zahrbtnem svetu. Zato je absolutno NUJNO, da se miselno osamosvojimo. Da do načel, za katerimi stojimo, pridemo SAMI. Mladost je čas, ko samo nekritično sprejemamo vse, kar nam okolje ponudi. Odrasli pa nosimo odgovornost, da se za trenutek ustavimo in kritično, objektivno pretehtamo prav do temeljev vse, kar nam je bilo vcepljeno. VSE. Naša civilizacija je izredno kompleksna in moramo biti zelo previdni, ko razmišljamo o njenih elementih. Ponovno, ključ je v radovednosti, v želji da raziščemo in razumemo naša individualna in kolektivna življenja.

Se mi zdi, da nisem najboljši motivator, upam pa, da sem pripravil vsaj malo zanimiv uvod in požgečkal kakšen um.

Rad bi predstavil nekaj mislecev, ki preko interneta (youtube) širijo in spodbujajo podobno sporočilo. Samostojno razmišljanje namreč. To je konec koncev tudi podnaslov tega bloga.

Nekaj časa nazaj sem sicer predstavil nekaj ljudi, ki na šaljiv način razkrivajo astronomsko absurdne temelje religije. Sklepam, da je takšen humor zanimiv in dojemljiv le ateistom. Zato tokrat predstavljam ljudi, ki so bili vzgojeni v verskem duhu. Toda radovednost jih je gnala k odkrivanju RESNICE in kot sami pravijo, jih je ta pot osebno osvobodila.

Njihove prispevke se lahko vzame kot razvedrilo, razgibavanje možganov ali uporabi kot navdih, za lastne razmisleke. So zelo nesovražni in prijetni za poslušanje. Zahtevajo pa precej znanja angleščine. Večinoma so posnetki izjemno dodelani, tako vsebinsko kot oblikovno. Mogoče si za začetek lahko preberete njihov "about me" v profilu. V njih naštevajo tudi številne vire kot so knjige in spletne strani, ki nam ponujajo dodatna pojasnila.

Kanal avtorja: http://www.youtube.com/user/Evid3nc3

Izpoved prehoda iz vere v ateizem, po poglavjih:

*************************************************************************

Kanal uporabnika: http://www.youtube.com/user/TheThinkingAtheist

Mešanica vseh vrst gradiva, informacije, intervjuji, posnetki radijskih in TV oddaj, pa tudi različni šaljivi animirani posnetki. Na žalost naslovi posnetkov (mnogokrat) ne povejo veliko o vsebini, zato je potrebno malo preizkušanja, preden vidimo ali nas posnetek res zanima. Tule pa je eden, ki naslavlja problem vere v družinah. Strah pred razočaranjem družine ob priznanju, da so postali ateisti:

Kaj pravzaprav učimo otroke v imenu vere:

Bog. Brez njega, bi živelu v povsem nemoralnem svetu. Res?

*************************************************************************

Kanal uporabnika: http://www.youtube.com/user/FightingAtheist

Razložene prednosti ateizma v primerjavi z vero:

*************************************************************************

Kanal uporabnika: http://www.youtube.com/user/TheraminTrees

Po moji oceni izjemen človek. Mnogo njegovih posnetkov je povezanih z vero, nekaj pa jih je tudi povsem ločenih in govorijo o psihologiji (res nič z verovanjem). Njegov slogan je: "People who don't want you to think are never your friend." Tako kot vsi do sedaj našteti, je tudi on bil vzgojen v verskem okolju in bil v otroštvu veren. V sledečem posnetku pojasni svojo izkušnjo z bogom:

Je vse to početje brezplodno? Je sploh kakšen smisel, da pišem o vsem skupaj in da ljudje o tem objavljajo posnetke? V razmislek:

*************************************************************************

Kanal uporabnika (brat zgornje osebe): http://www.youtube.com/user/QualiaSoup

Še en neverjeten avtor. Njegov citat iz opisa:
"It is not acceptable to have a religion where the alternative to faith is punishment — that's how you train dogs, not develop people."
- Deng Ming-Dao

("That's not even how you train dogs."
- QualiaSoup)

Sicer pa naj njegovi posnetki govorijo zase. Najprej poudarek, zakaj je tako zelo pomembno, da se trudimo in kritično razmišljamo o vsemu:

Kaj je ozkogledost (zakaj nam škoduje) in kaj radovednost:

Napačno dojemanje in dvom v znanost:

*************************************************************************

Kanal uporabnika: http://www.youtube.com/user/philhellenes

Njegov slogan: Curiosity is a GOOD thing. Zelo zanimiv človek. Ima dober smisel za pripovedovanje, človeka kar potegne v njegovo pripoved. Dejansko zna vzbudit radovednost. Res pa je, da ima običajno vsaj 10 minut dolge posnetke. Vseeno sem našel enega kratkega, ki pa ni zato nič slabši. Se mi zdi da zna uporabljat logiko na tako zelo eleganten način. No ja, malo tudi preklinja vmes, nič zato :D Evo ga:

Naslednja čudovita pripoved se morda zdi nekoliko razvlečena, ampak pripomore k udarnosti sporočila, ki je čisto na koncu:

*************************************************************************

BONUS VIDEO :P

In spotoma še en naključen in izjemno kratek posnetek, bistvo se skriva v zadnjih 3 sekundah, ni pa težko razumet.

*************************************************************************

Taki ljudje me inspirirajo. Kaj pa tebe?

Obljuba dela dolg

2011-05-18T15:06:00.000+02:00

Spodnje obljube se zadovoljivo držim. Izčlanil sem se iz enega portala, na ostalih praktično nisem več aktiven. Izjema je bilo malo delo, ko sem malo več pisal po forumih.

S tem v mislih pa tudi zaključujem ta kratek zapis.

Novoletna zaobljuba. No, bolj rojstnodnevna.

2011-01-23T14:15:00.000+01:00

Nekaj časa nazaj sem svojo prisotnost skoraj popolnoma umaknil iz binarnega sveta. Pa sem se potem spet nazaj razvadil.

Ampak je dovolj! Danes sem si še malo privoščil, od jutri naprej pa konec. Škoda časa in energije. Prav žalost me oblije, ko se vidim v spodnji sliki...

Kam bog pošlje splavljene otroke?

2011-01-22T13:52:00.002+01:00

Cerkev se sicer prilagaja, ampak dajmo predpostavit, da je trenutno stališče tako, da je splav greh in umor. Torej ženska, ki gre narediti splav, gre v pekel. Ok. Ampak kaj se pa zgodi z zarodkom? Namreč če gre za umor, potem je zarodek že človek. In vsak človek ima dušo. Kam gre torej njegova duša, če še sploh ni imel prilike grešit niti se iti spovedati? Možnosti ni veliko. Lahko gre v pekel ali nebesa.

Scenarij 1: zarodek gre v pekel.

Kakšna je to pravica? Komaj je bil spočet, pa je že obsojen na večno trpljenje? Kaj pa če je bil spontan splav? Spontan splav je itak božja volja, se pravi ga je namenoma poslal v pekel, še preden bi lahko branil sebe in svojo vero.

Scenarij 2: zarodek gre v nebesa.

Bravo mami! Žrtvovala si sebe in svojemu otroku zagotovila nebesa! No, vseeno greš v pekel mami. Ne sprašuj zakaj jezusu ni bilo treba iti!

Takih miselnih eksperimentov je še mnogo. Veliko inteligentnih in ustvarjalnih ljudi tudi pokaže svoje izdelke na youtubu. Skoraj vsi poznamo Georga Carlina, ampak obstaja še veliko nadarjenih ljudi. Zelo hitro se jih najde, za orientacijo pa ponujam tule samo nekaj oseb:

Thunderf00t (super serija "why do people laugh at creationists" in drugo)

DarkMatter2525 (super animirana serija)

EdwardCurrent

FightingAtheist

Vesel bom, če napišete kateri video posnetek ali uporabnik vam je najbolj všeč :)

Also, nekaj za pokušino:

Wikileaks

2010-12-12T14:42:00.000+01:00

To se mi zdi zelo pomembna tema s še bolj pomembnim temeljnim sporočilom. Namreč kako pomembna je resnica in kako pomembno je, da jo aktivno odkrijemo. Sicer bomo še naprej prepuščeni milosti in nemilosti vladajočih sil, ki nas počasi in zanesljivo kuhajo kot žabe v počasi segrevajoči vodi.

Skratka, priporočam ogled dokumentarca. Dolg je eno uro, bolj občutljivim pa svetujem, da preskočijo približno pet minut in sicer med 12:30 drugega dela (part 2/4) in 3:00 tretjega dela (part 3/4).

Pogovarjajte se od tem s prijatelji, razširite misel.

Zakaj je kajenje škodljivo?

2010-12-12T11:45:00.000+01:00

Ker nikotin povzroča odvisnost? To niti ni problem. Čeprav se o temu veliko govori. Ker vsebuje katran? Ja, to ni ravno zdravo. Več kot to pa ne slišimo. Tudi nalepka na zavoju cigaret vsebuje samo količino nikotina, katrana in monoksida. No slednji tudi ni najbolj zdrav, ampak ne predstavlja tako visokega tveganja.

Do res škodljivih učinkov pride zaradi neštetih ostalih snovi, ki se sproščajo ob gorenju cigaret. Teh je kar veliko in včasih se omenjajo, predstavljajo pa velik del škodljivosti.

Potem pa je še ena stvar, ki je večinoma zamolčana. Cigarete so RADIOAKTIVNE. Sliši se popolnoma bedasto, kajne? Pa poglejmo kako je to možno:

Znano je, da povečano gnojenje tobačnih polj s fosforjem privede to tobaka z močnejšo aromo. V ta namen uporabljajo surovino, ki je zelo bogata s fosforjem in se imenuje apatit. Ta surovina pa se nahaja globoko v zemeljski skorji, ki običajno vsebuje tudi številne radioaktivne elemente kot so posebni izotopi polonija in svinca.

Obstajajo številne ocene o količini te radioaktivnosti. Škatlica cigaret na dan je primerljiva z enim rentgenskim slikanjem (po nekaterih ocenah še mnogo več). Na dan. Vsak dan.

Spet druga vrsta ocene je, da vsaka 15. cigaret povzroči mutacijo v dednem zapisu. Telo se sicer zna boriti proti takim mutacijam in jih sproti popravlja, ampak pri dolgoročnem kajenju telo enostavno podleže temu pritisku. Treba je tudi poudariti, da niso na udaru samo pljuča, ampak celotno telo, saj se strupene snovi po krvi razporedijo po telesu.

O škodljivih učinki bi lahko razpravljal še na dolgo in široko. Hotel sem samo izpostaviti radioaktivnost, ki se tako redko omenja. Za vse ostale učinke pa za ilustracijo prilagam še eno sliko. Podobnih je na internetu malo morje.

Ampak, kot rečeno, telo se običajno bori proti tem učinkom. Vseeno pa je le vprašanje časa, kdaj se bitka konča. O temu pričajo že študije stare skoraj 100 let. Rak se pri rednih kadilcih najbolj pogosto pojavi v časovnem zamiku 15-20 let.

Za vse, ki bi se radi sami prepričali o vseh podrobnostih, prilagam še povezavo do najnovejšega znanstvenega članka, ki je izšel ravno dva tedna nazaj: http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/20938238

Na tej spletni strani lahko z ustreznimi ključnimi besedami dobite še vse druge članke iz sveta znanosti. Recimo zgoraj omenjeni članek sem dobil z vnosom "radioactive tobacco" in je bil na prvem mestu, kot najnovejši.

Še ena zanimiva ocena. Pri ljudeh, ki so kadilci in imajo pljučnega raka, je v 87% za nastanek raka krivo ravno kajenje. Torej brez cigaret bi bilo raka pri teh ljudeh samo 13%. Je pa res da še zdaleč ne dobijo vsi redni kadilci raka. Nekateri imajo pač zelo odporno telo, ampak jaz ne bi stavil lastnega življenja na tovrstne upe.

Za konec pa še ena šaljiva slika na to temo:

Lucidne sanje

2010-11-28T18:38:00.000+01:00

Prvič sem imel dolgo lucidne sanje. In bile so čisto prave lucidne sanje. Seveda sem se odločil, da jih testiram. Prvi test je bil letanje naokoli in res mi je uspelo. Sicer nisem mogel upravljati smeri leta, ampak glede na to da v sanjah sicer NIKOLI ne letim, je bil to zame velik uspeh! Potem sem prešel v stanje zelo šibke budnosti, ampak mi je uspelo oditi nazaj v sanje. V tej rundi sem se odločil malo analizirati kvaliteto scenografije sanj. Od blizu sem si začel ogledovati vse predmete in površine okoli mene. Zaključek je bil, da je sanjski "3D engine" zelo dober. Edini artefakt je bil efekt ribjih oči. Spoznal sem tudi občutek hoje po tanki liniji med navadnimi sanjami in budnostjo. In ta občutek je neverjetno podoben občutku, ko poskušaš s škiljenjem zadeti 3D sliko v fokus (V mislih imam tiste slike, ki zgledajo kot da imajo samo nek naključen vzorec, ampak če jih pravilno pogledaš, vidiš da se v tem neredu skriva slika ali besedilo. Kot na primer spodnja slika. Naj se javi kdor vidi kaj se skriva v sliki :P). Preizkusil sem tudi tehnike za preprečitev bujenja in sicer tekanje v krogu ter ploskanju. Nekoliko res pomaga, ampak je težko. Najbolje je, da sploh ne izgubiš prej omenjenega "fokusa". To namreč ni tako zelo težko.

Tako da ja, moram priznati zelo zanimiva izkušnja! Tokrat sem imel kar srečo, upam da se še kdaj ponovi.

Timotei

2010-10-31T18:26:00.000+01:00

100 push ups

2010-10-23T17:51:00.010+02:00

This is an extension/modification of the program found on this site: http://hundredpushups.com/

It gives you more flexibility and the ability to customize your workout depending on your fitness and progress speed. It can be used much longer than for just a 6 week program. Interested? Keep reading.

I was in my 4th week when I realized that there is something missing in the program. I started in column 3 (level 3), but in week 3 I had to reduce to level 2 and now going to week 5, I would have to reduce to level 1. However, that is a big step down and I want to work at a level just a little below 2. I decided to make a simple statistical analysis and realized I can make a simple but useful tool. So here I give you a spreadsheet on which you just have to input the level you think you are at. For me, wanting to be a little below level 2, I would type in something like 1,7. It instantly gives you a workout programme for the whole 6 weeks. This means I can now continue my workout programme in week 5 at a level that I customized exactly for my needs. You can use it in the beginning of your program, in the middle, or even at the end in case you want to challenge yourself in a 150 push up program (or any number that you like). In this way you can keep boosting and adjusting the workout every week, for any period of time.
In addition, there is some statistical data about the pushups at the bottom of the spreadsheet.

Below you will find a download link, it is totally free. All I ask you is to make a comment or click “DA” at the end of the post (it means that you like the post).

Finally, I would like to thank the team that came up with the original workout plan and shared it on the internet!

Dowload: https://sites.google.com/site/timotej86/pushups/sklece.xls?attredirects=0&d=1

Dostopen netbook!

2010-10-21T20:13:00.004+02:00

Najcenejši:

11-inch : 64GB
1.4GHz Intel Core 2 Duo processor
2GB memory
64GB flash storage1
NVIDIA GeForce 320M graphics
Ships: 1-2 business days
Free Shipping
$999.00

Najdražji:
13-inch : 256GB
1.86GHz Intel Core 2 Duo processor
2GB memory
256GB flash storage1
NVIDIA GeForce 320M graphics
Ships: 1-2 business days
Free Shipping
$1,599.00

V bistvu je najdražji $1,799.00. Kar se notranjih konfiguracij tiče (2,13GHz in 4GB rama). Seveda če se hočeš priklopit na internet preko LANa moraš dokupiti še usb adapter, ki je 30$ itd. In tako ti ostane samo še en USB. Vendar če hočeš še sukat optične medije (in če imaš dodatnih 80$), potem v bistvu nimaš več USBjev :D

Citiram iz reklame: "affordable". No matic, kaj porečeš na to? :)

Sej je luškana zadeva, ampak dva do trikrat dražji od asusa? Najbolj mu zavidam flash disk. Čeprav s 64 GB res nimaš kaj počet. Največ na ta malem je pa 128 GB. In ne, ne da se ga menjat, ker je so čipki vgrajeni v plato.

Please wake up!

2010-10-10T18:24:00.000+02:00

Za domovino!

2010-08-05T15:35:00.003+02:00

Ruski vojak iz druge svetovne vojne (danes) govori o pobojih Nemških civilistov/beguncev (bežali so pred rusko vojsko, ki je uspešno prodirala v Nemčijo):

Premikali so se po belem ledu, nemogoče jih je bilo zgrešiti. Vse smo pobili, hoteli smo se jim maščevati za njihove poboje naših rojakov.

Zaradi tega sem tako proti nacionalnem ponosu. "To ni isto kot moj ponos, ta vojak je psihopat, jaz pa nisem!" se bo sedaj kdo oglasil. Žal mi je, enaka sta. Če bi bil ti v njegovih čevljih bi storil isto, kot so praktično vsi vojaki v tej situaciji, in kot pravzaprav počnejo in so vedno počeli vojaki v vseh vojnah. VEDNO pride do pobojev in izživljanja nad civilisti nasprotnikov. So vsi vojaki psihopati? Kakor vzameš. Vsi imajo skupno eno stvar: nac(ional)izem. Poveličevanje lastnega naroda - do tu se strinjamo, ter hkrati zaničevanje ostalih narodov - tega verjetno ne bo priznal skoraj nihče. Čeprav je to v resnici sinonim. Če sem jaz boljši od tebe je popolnoma enako kot če rečem da si ti slabši od mene. Če bi si bila enaka, zakaj bi se sploh primerjala?

Na primeru tega ruskega vojaka se lahko še dodatno prikaže debilizem zadeve. On torej trdi, da je z veseljem pobil tiste ljudi, ker je njihov narod pobil njegove. Če odmislimo narodnost, je pobil eno skupino ljudi, ker je neka druga skupina ljudi pobila tretjo skupino ljudi. Vse to pobijanje za prazen nič. Začelo se je pa s prvimi poboji, ki so bili pa že v osnovi gnani z nacionalnim ponosom.

Zadeva bi lahko bila še bolj debilna. Med pobitimi civilisti, bi lahko bil tudi kakšen sorodnik tega ruskega vojaka, ki je slučajno bil v Nemčiji in je bežal. Se pravi je ubil svojega sorodnika v imenu tvorbe, ki ji rečemo država. In še verjame v svoj prav.

Žalosti me dejstvo, da živim v svetu, kjer se nacionalizem poveličuje. So ljudje res tako slepi? Je njihov ego res tako hudo prizadet, če nimajo občutka pripadnosti čredi? Zakaj ne moremo biti samostojni in spoštovati posameznikov? Človek je človek, neka črta na zemljevidu tega prav nič ne spremeni.

Ampak... če bi samo malo zdrave pameti v tem svetu kaj pomagalo, bi bilo že zdavnaj konec mnogih problemov. Tako pa smo prepuščeni milosti in nemilosti sodb bedakov.

Privajam se na nove superge

2010-07-24T21:37:00.004+02:00

Po dolgem času imam spet nekaj inspiracije. Bom kar začel.

Gre se za nakup avta. Kako bi se človek lotil zadeve? Imaš nekaj denarja in se opraviš na sejem rabljenih avtomobilov. Primerkov je ogromno in niti dva si nista enaka. Definirala jih je njihova življenjska doba, prejšnji lastniki. Pa tudi ostali dejavniki, kot so leto izdelave, znamka in konec koncev klima v katerem je avto živel. Vsak se zagleda v sebi ljubi kos pločevine, v svojo ljubo barvo. Brez premisleka plačamo in odpeljemo novo pridobitev. V začetku nas osrečuje že navdušenje nad novostjo v življenju. Končno nekaj več užitka, ki smo ga tako želeli. Sčasoma se pa začnejo problemi. Ugotovimo da klima ne dela, menjalnik se zatika v drugi prestavi, ročna slabo prime, zadnji brisalec peša, volan se lupi, zračni blazini je pretekel rok trajanja ipd. Bolj kot ne smo se na suho zajebali. Ko bi le preverili vse lastnosti avtomobila še preden smo ga kupili. Ampak zdaj je prepozno. Avto prodamo in se zopet odpravimo na sejem, zgodba se ponovi, mi pa nadaljujemo svoj začaran krog.

Sliši se neumno, le kdo bi tako ponavljal napake? Dobra opazka. Problem je le, ker ne govorim o avtomobilizmu ampak o ljubezni. Če bi si v štartu vzeli malce več časa za pregled "avtomobila", predvsem pa če bi v naprej sami pri sebi razčistili kakšne lastnosti iščemo, bi zadeve veliko lepše stekle. Zavaja nas slepo prepričanje, da vemo kaj delamo. Kar v veliki večini primerov ne drži. Ni se težko zaljubiti in potem javkati, kako gre vse narobe. Želena oseba je v skoraj vseh primerih povsem enaka na dan #1 kot po pol leta, enem letu, dveh letih zveze. Lahko se spreminja jakost izražanja posameznih lastnosti, ampak lastnosti same ostajajo enake. Lažnivci ostanejo lažnivci, egoisti ostanejo egoisti, dobri ostanejo dobri. Če se za nekoga reče "najprej je bil dober do mene, potem je pa postal prasec" je to znak, da je ne samo prasec, ampak tudi lažnivec (kadar se izdaja za dobrega). To pa meče slabo luč na naše sposobnosti ocenjevanja ljudi, zato na koncu najdemo neko razlago, v kateri smo mi žrtev. Kar smo res, samo da ne naključja ampak samega sebe.

Naslednji avto nas prav tako pusti na cedilu, če ne slučajno mi njega. Celotna izkušnja temelji na mešanici različnih čustev, brez nekega jasnega cilja. Sizifovo delo, ki se ga nočemo zavedati. Probati ni greh? Ma ni, ni pa ravno smotrno. Na koncu smo res bogatejši za nekaj več izkušenj, a še vseeno ostanemo brez prevoza. Kar je že rahlo tragično, saj je bil ravno prevoz naš glavni cilj. Tisti z najmanj hrbtenice se sicer v nekem trenutku iz več ali manj obupa odločijo, da končajo z iskanjem. Nekega dne se odločijo, da je dovolj menjavanja avtomobilov in enega pač obdržijo za vedno. Drži se nas misel, da je to zrela odločitev. Saj bi bila, ampak ljudje se primejo napačne kripe in potem bentijo celo življenje, če celo ne pride do hujših posledic. Seveda so potem še različice, ko na primer najdemo tistega PRAVEGA. Pa se tega ne zavedamo oziroma ne cenimo. Skratka, nimamo pojma kaj delamo, čeprav smo prepričani nasprotno.

Osebno menim, da se vsaj delno znam osredotočiti na bistvene lastnostni, ki jih iščem. A kaj mi to pomaga, če ne poznam enega samega primerka, ki bi ustrezal specifikacijam (kaj šele obratno). Pa nisem izbirčen. Le od nekaj pomembnih lastnosti pač ne odstopam.

In ker nerad trošim čas ter energijo, če potem ni rezultatov, sem obul nove pohodne superge. Bom sporočil če se obnesejo.

Volk in koza

2010-06-03T17:48:00.002+02:00

Poznamo volke in koze. Jasno tudi kozle, najde pa se tudi kakšna volkulja, ki je praviloma vsaj delno tudi ~~kuzla~~ koza. Ljudje radi rečejo "volk sit in koza cela". Ampak kaj zares to pomeni? Da se širi vegetarijanstvo? Da se koze bolje skrivajo?

In kaj zares ločuje volka od koze? Plenilski odnos med njima je definiran tako, da prvi poje slednjo. V primeru da se ta incident ne zgodi, se tudi plenilski odnos razblini. Če nihče ni morilec in nihče žrtev, kako ju potem med seboj ločimo. Prav zlahka lahko reče volk da je koza in koza da je volk, pa resnice ne bomo nikoli izvedeli, razen v primeru, da prekličeta premirje in se spopadeta. Ampak če sta že predhodno spoznala, da spopad ni potreben, zakaj bi se sploh podala na to surovo pot? Morda sta že v štartu naredila napako, ker sta nasprotovala svojim nagonom.

Vse se da zakomplicirat. Le da ženske to počnejo nezavedno :P

The end is near!

2010-05-12T10:37:00.005+02:00

Resno. Že nekaj časa verjamem v propad trenutne "civilizacije", ampak vse kaže, da se to utegne zgoditi že zelo kmalu. Ne bi vedel točnega datuma, se pa zna zgoditi, da bom priča tej apokalipsi. Seveda če me prej ne doleti reciklaža.

Znamenja so več kot očitna, samo uokviriti jih nočemo. Na domači politični sceni kujemo v zvezde konzervativne politike, ki so bli pred 20. leti zapriseženi komunisti (janša), za glasnika resnice in pravičnosti imamo človeka, ki je edini v parlamentu zaradi nekaterih svojih kriminalnih dejanj sedel v zaporu (jelinčič), pljuvamo pa po županu, ki nas je vsaj delno rešil kovinske nesnage po naših žepih in denarnicah (Jankovič; kartice urbana). Včeraj so ga na kanalu A skoraj križali, češ da jim odreka ustavno pravico do plačevanja z Evri. Dobro da lahko na vlake in letala še vedno pridemo zgolj z gotovino (kdo sploh hoče kupovat karte...). Ker teli avtomati za urbane so popolnoma bedasti, kamorkoli stopiš se ob enega spotakneš, obup!

Anyway, ljudje so na robu preživetja, potem pa nek frajer zavozi podjetje, si poleg visoke plače nakaže bogato nagrado in odpravnino, ter gre v naslednje podjetje. Ljudje pa na cedilu. Cele dneve se jezimo kako nam Avstrijci kradejo koroško, Hrvati morje/istro/itd, Italijani Trst...

Bližnja država čez noč na skrivaj bankrotira in potegne še pol sveta zraven. Največjo velesilo vodi črni odrešenik brez rok in nog (pa zato z veliki usti). Najmanj razvite države imajo prostorsko stisko zaradi velikih količin jedrskega orožja.

Saj ne vem kaj je bolje, umreti od preproste bolezni nekje, kjer zdravniška pomoč sploh ne obstaja, ali imeti vso možno zdravniško oskrbo, pa te zajebe nezainteresiranost zdravnika, neučinkovitost sistema, tako ali tako pa si preden se prebiješ skozi čakalne vrste zrel samo še za v krsto.

Najbolj škodljivi komercialni preparati (tobačni izdelki, alkohol, mastna prehrana) predstavljajo najvišjo stopnjo užitka, po drugi strani nam ni dovoljeno gojiti, kaj še le uporabljati starodavnih zelišč, kot je na primer marihuana. Prepovedali so nam jo, ker... nam hočejo le dobro! Ja... takle mamo.

Dez/informacije so bolj smrtonosne kot kdajkoli prej. Zanimivo kako dobro cvetita hkrati tako paranoja kot manipulacije. Človek bi mislil, da se bosta izničila, pa se dogaja ravno obratno. Njuna sinergija nas v najvišji prestavi pelje v propad. Kaos največje stopnje. Naši možgani so že okuženi, manjka samo še zadnja stopnja. Kot virus, ki se najprej infiltrira v celico in zgodba je zapečatena. Sledi le še namnožitev in razpad celice. Je pa to slepa ulica, ko so enkrat vse celice uničene ne more virus nikamor več.

Živimo v pomanjkanju kapitala, pa nas še kar uspešno prepričujejo, da je rešitev še večja potrošnja. Vsi smo zadolženi, tako ali drugače. Z vsako stvarjo, ki jo kupimo, si povečujemo dolg. Vsak dolg pa prinese negativne obresti, ki tiho in neusmiljeno iz ozadja skrbijo, da se celoten postopek ne zatakne. In tako se denar pretaka, prek naših duš in teles, pri vsej tej naglici pa ne opazimo, da veliko več damo kot dobimo.

Še bi lahko našteval, ampak se bom tako kot vedno, tako kot vsak vrnil nazaj v puščavo razkošja in zamižal.

Slovenija in talent

2010-04-12T12:56:00.005+02:00

Namenoma nisem napisal originalnega naslova šova, ker mi ni všeč njegovo namigovanje. Slovenija je v tem kontekstu dokaj relativen pojem, talent pa še bolj.

Kakorkoli, popularnost zadeve se je razširila po Sloveniji kot požar. Ljudje jokajo, vzdihujejo, se smejijo (in prdijo, rima se), medtem ko doma bulijo v neznance, ki iščejo pozornost. Ne sliši se kot nekaj posebnega, kajne? Pa poglejmo kakšen je temelj tega šova. Namen, če hočete.

DENAR.

Ja, denar in nič drugega. Iščejo neznanca (ki bo btw do zaključka šova že bolj slaven kot vsa slovenska estrada), kateremu bodo dali pod nos kos papirja, ki jim bo zagotovil (večji) del pogače. Sami se ne bodo ravno pretegnili, večino bo opravil Talent (ki se bo pehal za slavo in bogastvom) in pa narod (ki bo kupoval CDje in hodil na koncerte). Sedaj sem že kar privzel, da bo šov na koncu izpljunil glasbeno figuro. To je najbolj ziher varianta, ne vem zakaj bi producenti hoteli drugače. Lep primer je Susan Boyle. Zakaj je tako popularna (in je mimogrede prodala rekordn€ količin€ ploščkov)? Ker je boga, ker je nihče in ker zna peti. Nekateri se z njo poistovetijo nekaterim se pa smili. Tako da se ne bi čudil, če bo pri nas zmagal nek slep 5 leten otrok, ki kaže znake posluha.

Skratka, tale licenčna talentna oddaja je eno navadno komercialno skrapucalo. Takorekoč norčevanje iz tekmovalcev in gledalcev. Dejansko nima nobene vrednosti razen razvedrilne, pa še to izhaja iz prej omenjenih (in ne ravno hvalevrednih) občutkov občinstva.

V redu, kogar zabava naj sledi. Zanimivo je le to, kako so bili vsi glasni, da resničnosti šovi poneumljajo, sedaj pa se ob nedeljah zvečer za noben denar ne odlimajo od televizijskih ekranov.

Na, pa ravno ko sem hotel upokojiti tale blog...

Apple

2010-02-27T21:12:00.002+01:00

Naslednji teden grem pa malo naokoli. Kam? Evo namig:

Obljube

2010-02-14T12:03:00.002+01:00

Dragi moji krompirčki in cvetačice, čas je za novo blodnjo!

Naslov je sicer že sam po sebi zgovoren, ampak morda nekoliko dvoumen. Zato bom kar takoj definiral pomen obljube v tem kontekstu. Ljudje ponavadi ločijo dvoje: dogovor in obljubo. V odgovor na mojo pritožbo neupoštevanja sem že slišal: "Sej smo se samo zmenil, sej nism obljubu". Aha ok. Očitno imam jaz posebno razumevanje teh stvari. Zame je obljuba in dogovor isto in neupoštevanje le-tega se mi zdi izjemno nedopustno. Nekatere stvari jemljem za obljube, pa tudi če sploh izrečene niso. Pač jih privzamem. Recimo da od ljubezenske zveze ne pričakujem ničesar drugega kot zvestobe. Od bližnje osebe ničesar drugega kot iskrenosti.

In sedaj se počasi že bližamo bistvu tegale kratkega spisa. Obljube niso le nekaj ekskluzivnega, pač nas spremljajo skozi cel dan vsak dan. Radi rečemo da je naše glavno sredstvo – denar – sveta vladar. Ampak če je denar vladar, potem je sredstvo obljuba. Več ali manj je vse povezano z denarjem in v ozadju vsake izmenjave stoji obljuba. Na primer ko v trgovini na oddelku kruha naročimo hlebec, obljubimo trgovini, da bomo na blagajni plačali, trgovina pa obljubi delavcu, da bo za to svojo uslugo dobil plačilo ob koncu meseca. Hkrati pa se proizvajalec kruha obvezuje, da je živilo brezhibno. Precej nedolžno, a takoj se pojavi vprašanje: pa je živilo res brezhibno in še, ali je vredno svojega denarja? Če s pomočjo pesimizma še nadaljujemo: je delavec res dovolj plačan in ali bo sploh plačan? V trgovinah to niti ni problem, bolj zaskrbljujoče so razne tovarne kjer si upravniki izplačujejo mastne odpravnine, delavci pa že mesece delajo brez plače.

No evo kam smo prišli, pa smo komaj kruh kupili :D Ampak v resnici je področje prehrane zelo pomembno. Edino področje kjer je prisotno v množicah nekoliko ozaveščenosti (in veliko zmede) so prehrambeni aditivi. »Bojte se E-jev!«. To je cela zgodba zase, zato ne bom šel v podrobnosti. Naslednji problem so okoliščine gojenja ali z drugimi besedami onesnaženost. Da sploh ne začnem o gensko spremenjeni prehrani. Tukaj pa se že pojavi obogaten ekonomični potencial obljub. Ljudje so nevedni in prestrašeni, zato ob besedah »neoporečna, bio-predelava« kar poskočijo od veselja. V resnici jih ne zanima resnica v ozadju, dovolj je da sami sebe prepričajo kaj je res in kaj ne. Na zdravju se pač ne špara. Ampak to je šele vrh ledene gore. Kar se zdravja tiče se pravi kupi denarja delajo v farmacevtski industriji. Če bi nek nezemljan gledal 2 uri naše televizije bi mislil, da so razni koldreksi, aspirini in neoangini nujno potrebni za preživetje. Pa niso, niti ne koristijo našemu zdravju. So luksuzno blago. Kljub temu da živimo v napredni dobi, še kar velja prepričanje, da se je treba mrazu bati kot hudič križa. Češ, za zdravje. In potem ljudje ždijo cele dneve doma za zaprtimi okni in vrati, da ne bi zboleli. Ko stopijo ven se zavijejo v šale, kape, rokavice… Bog ne daj, da bi se v mrazu rekreirali ali celo slekli. »Boš pljučnico dobil!« Zanimivo da so Eskimi in drugi naseljenci ekstremnih razmer tako neverjetno zdravi.

Ampak še vedno nismo prišli do dna. Poleg zdravja je zelo če ne celo bolj pomembna lepota. Žal moram šovinistično reči, da so tu problem predvsem ženske in njihove kremice proti staranju ter raznorazne lepotne operacije. »V zameno za kup denarja ti obljubim srečo (in nekaj tednov bolniške ter možne zdravstvene zaplete ipd)«. Tu sploh ni potrebne reklame, ljudje kar sami hlastajo po teh izhodih iz njihove nesreče.

Če se vrnem k zdravju, naslednji nivo je popolno zavajanje. Seveda govorim o meni zelo ljubi alternativni medicini. »Plačaj mi kup denarja in obljubim ti da boš prepričan v svoje zdravje«. V bistvu: manj daš, več zaslužiš. To je po moji oceni najbolj plodno področje. Obljubiš ljudem nepredstavljivo in na račun tega veliko zaslužiš. Bolj ko je za lase privlečeno, bolj zapopadejo. Še en tak primer je cerkev. »Plačuj, pa ti obljubimo raj!«. Glavna tarča so tukaj človeške šibke točke. Strah pred boleznimi, strah pred smrtjo, strah pred osamljenostjo. Slednja pa ni povezana samo z lepoto, ki sem jo prej omenil, pač pa je ena trgovska niša tudi kurativne oblike. In sicer če enostavno ne najdeš partnerja, pa naj bo zaradi izgleda ali česa drugega, ti nekatere agencije v zameno za denar obljubijo, da ti poiščejo sorodno dušo. Kdor ni že tako daleč na lestvici obupanosti, pa tudi nima denarja za operacijo ima na voljo še nebroj raznih poceni rešitev za hujšanje in definicijo telesa.

In še najbolj fenomenalno ironičen komercialni slogan vseh časov:
"Dokazi, ne obljube!"
(že kar stara reklama za old spice)

Nauk zgodbe? Prodajaj obljube, ki bodo obliž za šibke točke ljudi in obogatel boš. Pri tem se pa izogibaj dejstev, v modi so pravljice.

Blejsko jezero

2010-01-23T19:54:00.002+01:00

Se mi zdi da sem obljubil malo večji izziv. No, koliko večji, pa naj vsak sam presodi.

Šmarna gora v belem

2010-01-17T17:19:00.003+01:00

V mrazu sem šel že večkrat, v snegu pa danes prvič. Popravek: snegu in ledu. Kot je moč slutiti, bilo je pestro. Sploh glede na mojo obutev - superge :D Palice pa itak zavračam.

Vzpon je bil precej običajen. Edino da so me v začetku bolela pljuča, kar sem rešil s pretežnim dihanjem skozi nos. Nato me je začela boleti glava :D. Končno sem le upočasnil tempo, tako da se je perfuzija skozi pljuča in glavo nekoliko optimizirala in so problemi skoraj zginili. Je pa res da so me na vrhu začeli boleti še zobje. Star sem... :)) Sicer je bilo brez večjih zapletov, nekajkrat mi je malo spodrsnilo, a brez posledic. Se mi je pa dozdevalo, da bo sestop nekoliko težji. Še prej sem si jasno privoščil čaj. Preden pa mi je točajka začela točit mlačno raztopino saharoze, sem si premislil in naročil vročo čokolado. To ja! Čokolado bi! Na moje ~~grenko~~ brezokusno razočaranje ta napitek ni bil niti Č od čokolade. Dejansko je bil okus po vodi še močnejši, kot če bi pil čisto vodo, čeravno mi je ta pojav še vedno uganka. Ko sem zaužil ~~vroči~~ mlačni napitek, je bi čas za odhod. "No, pa pojdimo", bi rekel Hugo. Prvo presenečenje me je doletelo, ko sem prišel do zvonca in zagledal dva smučarja. Smučala sta po (peš)poti. "Right..." si mislim sam pri sebi. Nato pa se spomnim, da sem že gor grede videl nekaj ljudi, ki so v čevljih "smučali". Evo, to je nekaj zame! Večji del tiste široke potke od zvonca do sedla sem v mikroskopskih korakih prepešačil, bolj proti koncu pa se je naklon močno povečal. "Tule bi morda lahko preizkusil moje "smučke"", si ponosno rečem. Boy, was I in for a surprise :D Začetek je že bil tak, kot sem si predstavljal. Nekaj metrov sem drsel, kar je samo po sebi čisto lušno, malo zaskrbljujoče pa je bilo dejstvo, da sem se gibal pospešeno :D Takole drseti brez nadzora, brez možnosti da bi povečal trenje. Kaj naj rečem, adrenalinski šport. Seveda podlaga ni bila brezhibna in me je vsake toliko "zaštekalo" in v izogib grdemu padcu sem za nekaj metrov stekel (še dodatno pridobil na hitrosti) in ponovno vzpostavil "smučarski" položaj. Meni je minilo neskončno časa, preden sem se zopet zaustavil. Na tistem mestu je stalo nekaj ljudi in zgroženo so pogledali proti potki: "Joj, a bomo sploh lahko prišli gor?" :D V nadaljevanju me je veselje do smuke popolnoma minilo, zato sem bolj pazljivo stopicljal. Še vseeno pa sem nekajkrat padel, kolikokrat sem SKORAJ padel nisem niti štel.

Torej če se kdo odpravlja na isto pot, priporočam dereze. Jih bom jaz drugič vzel? Ne :D

Znanost vs. "alternativa"

2010-01-15T17:16:00.002+01:00

Ravno včeraj sem zopet dobil pod nos "dokaze", da je teorija okoli filma/knjige The Secret resnična. Da ne govorim o mobitelu, ki naj bi namesto na elektriko deloval na kokakolo. Slučajno pa sem danes naletel na kratek dokumentarčič, ki te zadeve malo razloži. Se mi zdi poučen in če morda komu odpre oči, sem storil pravilno, da sem objavil še tule.

Kakšen težak!

2010-01-03T21:55:00.003+01:00

Skeptik. Cinik. Nihilist. Mogoče celo pesimist. Točno tako, tokrat bom analiziral sam sebe.

"Nejeverni Tomažek. Kaj morš bit tok skeptičen. Nadležni skeptiki."
Jah jebat ga, pač ne verjamem kar vse na besedo. A bi moral? Bi bil potem boljši človek? Bolj prijeten? Žal mi je, ne bo šlo. Vsak posameznik slej ko prej vidi, da je resnica ponavadi očem skrita. Ko pa enkrat začneš nasprotovat prepričanju večjih skupin ljudi si pa sploh težak, ki ne pusti drugim veselja. Imejte ga, kdo vam ga brani. Jaz pri prečkanju ceste pogledam levo in desno tudi takrat, ko imam zeleno luč.

Še Primož mi je nekoč dejal, da sem cinik. Površno gledano je to negativna opazka. Meni osebno pa se zdi kvečjemu obratno. Začetniki cinizma so bili že stari Grki, ki pač niso verjeli v materializem in neka umetna družbena in kulturna pravila, temveč le v vrednote. Iz tega se je razvil današnji pojem cinizma, ki predstavlja nekoga, ki brez spoštovanja pljuva čez prepričanja drugih. Pa se ne gre za spoštovanje. Enostavno ne verjamem v tradicijo, religije, bonton, bele laži, poroke, pogrebe in ostale nedotakljive družbene protokole. "O mrtvih samo dobro", pravijo. Ne me jebat, a ne vidiš kakšna hinavščina je to? Dokler je bil živ, si lahko pljuval po njemu, sedaj ga pa kuješ v zvezde? Mislim... a to je iz strahu, da te sedaj kot duh lahko vidi, kako ga opravljaš in se bojiš, da ti onemogoči pot v nebesa? In poroka. Kaj ti bo poroka? A ko se poročiš se problemi končajo? Potem se kar naenkrat drastično zmanjša možnost za razhod? Ne? Kaj pa je potem smisel poroke? Poleg tega da se ženske lahko načičkajo in gostje, ki jih noben ne pozna nažrejo dobre hrane. Pesek v oči. Občutek pripadnosti v čredi. Vsak se mora poročiti. Zakaj? Tako pač je, ane?

Nihilist. Eksistencialistični nihilist. Življenje samo po sebi nima nobene vrednosti. Sem črnogled ane? Kakšno vrednost pa ima? Daj na stran vse religije in klišeje pa ostaneš brez odgovora. Če pa že upaš pogledati resnici v oči, vidiš da življenje nima pomena. Naša eksistenca ni nič plemenitejša od eksistence mravlje. Ampak to ne pomeni, da se mi zdi življenje neuporabno. Sploh ne. Življenje je lahko fenomenalna zadeva. Trik je samo v temu, da mu moramo sami dati vrednost, s primernimi vrednotami. Kaj je po mojem smisel življenja? Z eno besedo: harmonija. Natančneje, harmonija z vsem živim. S floro, favno, ljudmi. Na žalost pa svetu vladajo ravno obratne vrednote. Tekmovalnost, individualizem. In to v same skrajnosti, preko trupel! Mi pa si rečemo... ah, saj to je pač svet. To je tam nekje stran, zunaj mojega dosega. Ne. Svet si ti. Svet je tvoja družina. Tvoj sosed, prodajalec v trgovini. Vsak ima moč spremeniti ta svet. Samo to se ne bo zgodilo, ravno zaradi uveljavljenih običajev, ki sem jih omenjal v prejšnjem odstavku. Vsak hoče biti samo normalen in preživeti.

Pesimist? No, jaz pravim da sem realist. Vendar moje besede velikokrat kar izžarevanje črnogledost. Na primer, po mojih predvidevanjih ne bomo nikoli dosegli prej opisane harmonije. Prav nasprotno. Pospešeno bežimo iz oaze. V puščobo, v smrt. Kaplje pozitivnih vrednot so popolnoma porazgubljene v morju egoizma, laži, požrešnosti. In samo na slabše gre. Žal imamo tekmovalnost v genih in namesto, da bi jo ukrotili, jo še spodbujamo. Izmislili smo si države. Prilastili smo si okolje, živo in mrtvo, ki v resnici ne pripada nikomur in hkrati vsem. Zares ironično, kako se posmehujemo morebitnemu lastninjenju Lune, pa saj smo na Zemlji storili točno isto zadevo. Narisali črte, določili tvoje, moje. Zaradi požrešnosti pa tudi to ni bilo dovolj, hoteli smo vse in še več. To počnemo že toliko časa, da nas sploh ne moti več. Niti ne vidimo več absurda v temu. Ali morda ni sumljivo, da si 5% svetovnega prebivalstva lasti 95% vseh svetovnih sredstev. Ostalih 95% prebivalstva se pa z večjo ali manjšo težavo prebija skozi suboptimalne pogoje. Ampak juhej za kapitalizem, juhej za demokracijo! (številke so simbolične)

Tako. Same pripombe so me. Nič mi ni prav in prav nič me ni sram tega. Spremenil bi skoraj vse, če bi lahko. Zavračam svet vrednot, kot ga imam pred očmi.

"Kakšen pa je potem tvoj predlog, pametnjakovič?!?". Me veseli da vprašaš :D
Ne, moj predlog ni skupinski samomor, niti uporaba jedrske fizije za likvidacijo človeštva. Kljub vsem negativnim pripombam vidim v principu zelo preprosto rešitev. Zadeva se zatakne le pri temu, da bi bilo potrebno umazati vse te sprane možgane okoli nas. Kot sem rekel, nirvano vidim v harmoniji. Ker direktnega globalnega vpliva ni moč imeti (oziroma mi manjka pameti, da bi bil tega zmožen), ostane še lokalni vpliv. Zato verjamem v ljubezen v najbolj poetičnem smislu, v prijateljstvu ki presega besede in spoštovanje do vseh soljudi. Sreča je v neskončnosti trenutka, ko si z ljubljeno osebo, v solzah smeha ob brezskrbnem kramljanju in prijaznem pozdravu neznanca. Saj pravim, kakšen težak sem! :P

Da pa bom zares fer, moram še sam sebi zalučati eno pronicljivo retorično vprašanje:
Si zdaj vesel, ko si takole pokroviteljsko potrepljal svoj ego?

Novo leto

2010-01-02T15:53:00.004+01:00

Bi napisal voščilo, pa ste jih verjetno prebrali že toliko, da boste imeli sreče do konca življenja. Zato bom izkoristil priliko za objavo kratkega posnetka. Matic je privolil v objavo, ne ve pa še da sem video malenkost obdelal.

Ženske

2009-12-25T17:45:00.003+01:00

Malo črnega humorja na ta čudoviti deževni rdeči dan.

Palica

2009-12-21T23:31:00.003+01:00

Ima svoj začetek in konec. Sicer bi bila... hm. Imena za premico v treh dimenzijah sploh nimamo. Saj bi rekel, da je to posledica pomanjkanja tega telesa v realnosti, pa vendar poznamo polno besed za reči, ki jih ni. Bog, bioenergija, homeopatija, vitamin B15, vitamin B17... The list is endless. Konec koncev tudi ljubezen. Vsaj ne v taki obliki, kot sem si jo včasih predstavljal. Ampak to je zgodba zase. Mogoče drugič o temu. Mogoče ne. Raje ne. Se mi ne da. Več. Sploh. Bom počakal, da se mi komad z besedico "love" v naslovu konča in potem nadaljujem.
*nekaj minut kasneje*
Lačen sem. Kje sem že ostal? Zanimiva beseda. Ostal. Zaostal. Retardiran. Tardiran. Torej kje sem tardiral? :D

Delo v laboratoriju mi je kar všeč. Sicer težko temu rečem delo, ker samo sem pa tja pridem za par ur. Recimo da sem se že malo navadil, čez dva tedna pa začnem z bolj resnim delom. Pri delu se bom soočil s tremi metodami, ki bodo vključevale fluorescenčno mikroskopijo (luškano samo malo zajebano je ovrednotit podatke), pretočno citometrijo in kvantitativnim PCR (z mRNA). Vedno bolj mi je zanimivo, kar je jasno kul. Oddahnil sem si, ko sem zvedel, da imam za mentorico eno drugo ženšče, kot sem sprva mislil. Vsaj upam.

Zmanjkalo mi je teksta. Po nekaj minutah iskanja navdiha še kar nič. Pa sem že upal, da bom lahko zamoril z mlatenjem prazne slame...

I wanna fly

2009-12-12T17:57:00.004+01:00

Blizu vrha zaslišim neke klice/krike z neobičajnimi akustičnimi lastnostmi. Pogledam v zrak in seveda... se opazi razliko, če se nekdo dere iz neba ali iz gozda :D

Me je tale pojav opomnil na še en razlog, da se veselim toplih dni. Ja, letet hočem.

Kmetija slavnih 2009

2009-12-08T19:48:00.003+01:00

Seveda tisti dodatek "slavnih" je bolj za okras. Prepoznavni (in ne slavni) kandidati so bili zame samo trije: en zaradi tega, ker se cela Slovenija dela norca iz njega, drug zaradi tega, ker se dela norca iz cele Slovenije in tretji, ki se niti o lastnem spolu in identiteti ne more zediniti. Tako je, Fredi, Artur in Salome. Ostali so ravno v tem šovu dosegli svoj vrhunec "slave".

Preden nadaljujem z razčlenjevanjem dogajanja in oseb, še nekaj besed o oddaji sami. Kdor si je že kdaj ogledal kako narod debatira o politiki ve, da se vsaj pri Slovencih vedno pojavi delitev na "rdeče" in "bele". Kljub temu da to sploh ni poanta, pač nekateri ne vejo da gre čas naprej in da nam pretijo drugi problemi. Zakaj to omenjam? Jah pri resničnostnih oddajah pride do podobne polarizacije. Tisti najbolj "pametni in modri" bodo takoj vehementno povozili kakršnokoli debato z izjavo, da takšno sranje gledajo samo idioti. V resnici pa take besede povedo več o njih kot drugih. Namreč s tem samo izkazujejo svojo ozkogledost in predsodke. Osebno so mi take oddaje včasih všeč, upam si celo trditi, da pod vso svojo absurdnostjo skrivajo veliko poučnega. Nekateri radi gledajo nadaljevanke, drugi športne dogodke, tretji videospote itd. Zelo redko pa se da izluščit iz teh programov kaj pametnega. So več ali manj za razvedrilo. Letošnja kmetija slavnih pa je po moji oceni ravno nasprotna. Ima zelo malo razvedrilnega potenciala, a toliko več možnosti za telovadbo možganov in dojemanje realnosti. Še vedno pa nisem povedal bistva oziroma na kakšnih temeljih to trdim. Odgovor je zelo kratek: psihologija. Resničnosti šovi nam dajejo vpogled v naravo ljudi. To je unikatna priložnost. Nikjer drugje ni take možnosti. Lahko rečemo, da dobro poznamo ljudi okoli sebe, ampak vsak ima skrivnosti. Ki jih recimo tebi ne pove, pač pa neki tretji osebi (in obratno). Skratka dobimo samo delno sliko osebe. V teh oddajah je pa zelo malo manevrskega prostora za skrivnosti. Največji potuhnjenci se dobro skrijejo tudi v takih situacijah, večina pa ne. Pomemben faktor je tudi izoliranost od družbe. Oziroma vsiljena prisotnost peščice ljudi, od katerih ne moreš zbežat niti oni pred tabo. In ker producenti ponavadi zbirajo konfliktne osebe, slej ko prej nekomu prekipi in odvrže masko. Verjetno se nekateri naslajajo nad prepiranjem, ampak tovrstni gledalci so žal res bedasti. Bolj zanimivo je odkrivanje posameznih karakterjev, sloj za slojem. Čeprav so resničnosti šovi v veliki meri zrežirani in na nek način neresnični, so še kako resnični, če gledaš iz pravega zornega kota. In mislim, da letošnja kmetija še posebej izstopa. Če bi tekmovalcem igro podaljšali za nekaj tednov in jim dali večja pooblastila se bojim, da bi bil izid presenetljivo podoben filmu "Das Experiment" (btw, toplo priporočam ogled filma).

Sedaj pa moja analiza oziroma mnenje o kandidatih. Hm, kje bi začel. Mogoče kar s finalisti. Najhitreje in najpreprosteje lahko opišem Majo. Je preprosta, prijazna in prijetna punca. Izrazito nekonfliktna, razumevajoča a tudi zelo pasivna oziroma podrejena. Seveda tudi zmedena in občutljiva, ampak take so punce itak. V dveh pridevnikih: dobra in dolgočasna.

Marjan. Dolgo časa je užival tudi moje spoštovanje. S svojo dobro voljo, pridnostjo in dobrodelnostjo je osvojil vse. Nekoliko nenavaden mi je bil njegov imidž, ki bolj nakazuje na najstnika, ki išče pozornost. Pa me ni motilo. Nato pa je pokazal svojo izredno labilnost. In dvoličnost. Mislim da je tudi preklinjal največ od vseh, ampak to so pri meni prej plus kot minus točke. Mnogo bolj me je zmotila njegova hinavščina. Bil je prijazen do vseh, na samem pa jim je jebal celo družino do vseh kolen. Vsa njegova razmišljanja pa so bila zelo slabotnih temeljev in jih je zelo rad menjal. Celo sam sebi je priznal zmedenost. Nekoč sredi igre ga je Artur označil za "reveža". Za človeka, ki potrebuje potrditev od drugih. In tega ni bilo možno lepše dokazati kot z zadnjim tednom kmetije. Marjan je namreč uvidel da kot "samotni jezdec" ne bo prišel daleč in se je odločil za sodelovanje. Ko pa je dobil podporo vseh odpadlih tekmovalcev mu je ego tako narasel, da se je odločil, da bo pobasal glavno nagrado samo zase. Kljub obljubi o delitvi in sodelovanju. S tem je v mojih očeh izgubil vse spoštovanje. V osnovi je sicer dober človek, ampak njegova izrazito mehka hrbtenica ga popolnoma popači.

Artur. Zame najbolj zanimiva oseba na kmetiji. Tudi spoštujem ga zelo. Glede na odzive, ki smo jih slišali od komentatorjev oddaje in tudi opazk po spletnih forumih, sem v izjemni manjšini. Zato bom pojasnil iz česa izhajam. Spoštujem iskrenost, prijaznost in poštenost. Zelo spoštujem tudi ljudi, ki so pripravljeni sodelovati in deliti sadove dela. In nekoliko manj važno, všeč mi je inteligenca ter smisel za dojemanje realnosti in ne-podleganje kolektivnim normativom. Prav v vsaki od teh stvari vidim tudi Arturja. Ne trdim da je popoln, ampak kot sem rekel, izmed vseh si za mene zasluži največ spoštovanja. Prvi kamen spotike je bila njegova golota. Žalostno se mi zdi, da moram to sploh komentirati. Prav zares si ne predstavljam stopnje zavrtosti, ki je potrebna, da se človek zgraža nad goloto. Tudi sam sem nudist in me ni sram lastnega telesa, čeprav po sodobnih kriterijih nimam veliko za pokazati. Največja ironija pa je, da je imela čez to temo največ za povedati prav Suzana, ki se je gola slikala za denar. Zato da si bo na stotine (?) zanemarjenih in obupanih moških drkalo kurac na njene fotografije. Zanjo res težko najdem pozitivne besede. Že samo s svojim obrazom te spravi v slabo voljo, kaj šele da odpre njena grda usta. Ne glede na to, o čem teče beseda. Vedno je napadalna in destruktivna. Na grmado z njo :P
Naslednji Arturjev greh je bila "manipulacija". Od začetka sicer nisem spremljal oddaje, ampak kot je bilo kasneje rečeno, je že v samem štartu predlagal zavezništvo nekaj posameznikom. In tega se je držal vse do finala. Njihov dogovor ni bil nobena skrivnost. Vseeno pa si je s tem pridobil naziv manipulatorja (skupaj s celim kupom žaljivk). Še en "greh" je bil. Rad ima alkohol. Zanimivo kako ljudem uspe najti črno ovco v čredi... črnih ovac. Beri: človeka, ki se rad napije, v državi polni alkohola in pijancev - že od osnovne šole naprej. Sicer pa je dosegel v življenju več kot večina ljudi, tako da "nesposoben pijanček" je smešna opazka. Če vse to združimo, si je pridobil status najbolj osovraženega člana na kmetiji. Ampak ni še konec. Pljuvanja je bil deležen tudi zaradi La Toye. Tu sicer ni globjega vzroka, pač se je nalezel nekaj nepriljubljenosti še preko nje.

Pa poglejmo še nekaj drugih, bolj objektivnih dejstev. Na kmetiji je veliko delal. Nobene opravilo ni bilo zanj pretežko, je pa res, da v kuhinji ni ničesar naredil. Ampak glede na vso ostalo vloženo energijo, ne vidim razloga, da je bilo s tem kaj narobe. Prav tako je vedno pomagal, če je kdo pomoč potreboval. Ko je bil razglašen za glavo družine, oziroma s strani producentov za diktatorja (to so namreč želeli, saj bi s s tem pospešili konflikte, gledanost, zaslužek), je takoj razglasil demokracijo. "Vsi smo enakopravni, glava družine, hlapec in dekla so samo formalni nazivi". V prid harmoničnega vzdušja je žrtvoval možnost za izživljanje nad ostalimi. Zakaj pravim žrtvoval? Ker so nekateri po tej možnosti planili kot sestradan otrok na čokolado. V temu se lepo vidijo njihove frustracije iz resničnega življenja. Njihovo pomanjkanje po nadzoru lastnega življenja so hoteli kompenzirati vsaj z nekaj dnevi lastnega totalitarizma. Najbolj tipični sta bili Aneta in Salome (o tem še malo kasneje). Artur pač ne. Sam je tudi povedal, da dobro vrača z dobrim in slabo s slabim. Kot so mi oči dopuščale, se je tega tudi držal.

Torej na kratko, bil je delaven, odkrit, dober do ostalih, njegova strategija igre pa je bila v resnici samo še dodatna vrednota - sodelovanje. Oziroma odkrito zavezništvo.

Da vse to niso le moje prazne pristranske besede pričajo tudi drugi viri. Eno je "Gola resnica", projekt v katerem je Artur zagovarjal iste vrednote, kot na kmetiji. In nenazadnje, tudi njegova doktorska dizertacija odseva njegovo prepričanje, torej altruizem (nasprotje od sebičnosti).

Skratka, ves čas je stal za istimi besedami in jih tudi podkrepil z dejanji. To je to.

Goran. Prej sem omenil, da se nekateri uspejo potuhniti tudi pod večmesečnim stalnim nadzorom kamer. To je on. Prav veliko ne znam povedati o njemu, le nekaj posrednih pokazateljev je. Že ti niso pozitivni, sklepam pa, da tudi njegove skrivnosti niso prav nič pozitivne. Na kratko povedano, on je egoist v najhujšem pomenu besede. Izkoriščevalec. Človek, ki gre magari preko trupel, da dobi kar hoče. Hude obtožbe in priznam, malo je dokazov za to. Najprej bi izpostavil njegov odnos do žensk. Dve privlačni mladi dekleti sta bili v kmetiji in od obeh si je silno želel fuk. Nič nenavadnega, če bi bili obe samski in če bi bil on nek najstnik. S tem da recimo glede Maje je izjavil, da sta samo dobra prijatelja. In da je bil malo celo zaljubljen v njo. Daj no, lepo te prosim. V Aneto si se tudi samo malo zaljubil?
Kako je pa z njegovo lastno družino? Naredil je dva otroka in žensko prepustil samohranilstvu. Izjavil je celo, da on ne prispeva nič denarja za svoja otroka, ker jim nudi nekaj svojega časa in je to več kot dovolj. Ne vem sicer kakšno je materino finančno stanje, ampak to je malce neokusno. Že to da pustiš žensko z dvema otrokoma. In še nekaj je. Ko so dobili možnost za obisk družine, ni pokazal prav nikakršnega interesa. Sicer ko sta njegova otroka dejansko prišla, si je takoj nadel obraz dobrega očija. Ampak kot pravim, je izvrsten igralec. Bil je obtožen tudi podkupovanja drugih tekmovalcev, da mu omogočijo zmago. Mislim da je zgodba malo napihnjena, ampak zadaj je nekaj umazane resnice. Ljudi, ki jih je imenoval za zaveznike, je poskušal na skrivaj odstraniti. Poleg tega na kmetiji ni opravljal praktično nikakršnega dela, kot je sam razložil zato, ker so drugi dovolj neumni, da delajo namesto njega. Po eni strani ima sicer prav, ampak takšen odnos do drugih je izjemno podel in nesramen. Skratka, imam ga za zelo slabo in potuhnjeno osebo. Denar bo sedaj verjetno delil, ampak ne bi se zanašal na to 100%. Medtem ko stavim karkoli, da bi Maja in Artur nagrado z veseljem delila.

Veliko je bilo dolgočasnih oseb na kmetiji, zato bom omenil samo še nekatere in bolj na kratko.

Salome. Je spaka. Preden me obsodite nesramnosti in predsodkov: Salome je duševna spaka, kar se manifestira tudi v njeni zunanjosti. V resnici je žrtev svojega življenja in sebe. Zato jo ne obsojam, smili se mi. Ampak še vedno je spaka. V zgodnjem življenju je bila deležna preziranja, kar jo je bistveno zaznamovalo. S pomočjo drugih je izoblikovala zelo slabo samopodobo in se zasovražila. Ker njena krhkost tega ni prenesla je hotela zbežati. Od doma, v tujino, v drug spol. Vse kar je hotela je samo še ena šansa. Ampak bilo je prepozno. Vsi ukrepi niso pomagali, zato je sprejela novo taktiko. Zaničevanje vseh ostalih v želji, da bi sama izpadla boljša. Svojo šibkost pa poskuša kompenzirat s stalnimi izjavami, kako je močna. Žal pa vemo, da imajo najbolj glasni ponavadi najmanj za pokazati. Lepo se je videlo, ko je doživela zlom pred odhodom iz kmetije. Očitki in prezir ostalih so povzročili resonanco z njenimi lastnimi potlačenimi občutki, kar je bilo zanjo preveč. Žalostna pojava, prav zares.

Aneta. V času njenega bivanja na kmetiji sem bolj malo spremljal dogajanje. Saj tudi sicer nisem preveč redno gledal, razen zadnji teden, ko so jim v zavisti in želji po maščevanju popadale maske. Sem pa opazil, da je hotela prevzeti nadzor. Kot rečeno, zaradi pomanjkanja nadzora nad svojim privatnim življenjem. Nekako me bo težko prepričala, da je pri 23. letih starostih postala samohranilka, ker zna odločati o svoji usodi. Nenačrtovan otrok pri teh letih priča najmanj o njeni naivnosti in neumnosti, zdi se mi pa tudi precej tečna, težka. Mislim pa, da se nekje v njej skriva pozitivna osebnost, ki ne pride pogosto ali močno do izraza.

La Toya. Če sem iskren, težko si predstavljam žensko, ki bi mi bila manj privlačna. Sex bomba pa taka... Ampak dejstvo je, da je punca zelo prijetna in prijazna. Nikomur noče nič slabega, celo ko se brani pred napadi zlobnih jezikov ostaja nežna. A vseeno je v manjšini in krhka, zaradi česar sklepam je Artur potegnil z njo. Rešil je nedolžno mucko preden so jo požrli volkovi. V zameno mu je bila naklonjena. Prav lep odnos sta imela/imata, če odmislimo špekulacije o seksu, ki so bolj rumeni tisk kot pomembne zadeve. Punca ni najbolj bistra, ampak očitno je Arturju bolj važna barva značajo, kot IQ. Kaj morem, spet se strinjam z njim.

Ines. Butasta in optimistična debeluška. Nekako to je to. Saj ne rečem, je prijazna in pozitivna, celo delavna kar cenim. Bolje dobra in neumna, kot pametna in zlobna. Je bila pa nekoliko smešna s svojim forsiranjem v družbo z namenom, da jo očara. Izredno samozavestna, ampak kot smo prej rekli, kdor visoko leta, nizko pade. "Močna" kot je, je padla v jok po nekaj žal besedah. Prav neverjetno me spominja na bijac/Danielo.

In še ocenjevalci. Mark. Zelo povprečen človek, ki pa hoče na vsak način izpasti najpametnejši. V resnici pa nima pojma.

Goran. Nimam posebne ocene. Ima svoja mnenja, s katerimi se človek včasih tudi strinja, ampak jih pove na normalen način: kot svoje mnenje. Bolj dolgočasen kot ne, mi je pa tudi precej antipatičen.

In še češnja na torti: Angelica Liković. Mislim da si zasluži, da ji nekdo zabaše njeno smrdljivo protezo v rit, pa naj potem gobca. Vzvišena konservativka, ki zna samo druge posiljevati s svojim nazadnjaštvom.

Kaj ženske hočejo?

2009-12-07T11:10:00.003+01:00

Kot sem obljubil, tokrat malo bolj družbena tema. Sámo besedilo je staro verjetno slaba 4 leta. Mogoče celo več. Nisem šel iskat točnega datuma. Spis naj bi bil razpravljalni esej, vsaj tako zatrjuje arhivska anotacija.

Mimogrede še napovednik naslednjega vpisa, govoril bo o Kmetiji.

Zdaj pa zares:

Besedilo ki ga bereš, je poskus natančnega opisa žensk, ali bolje rečeno punc. Naj omenim, da je za slovnične napake slabo poskrbljeno, in da se sicer besedilo nanaša zgolj na večino punc in ne na vse.
Človek se sprva sreča z nasprotnim spolom že v zgodnjih otroških letih. Razlike se nekaj časa sploh ne zaveda, ki pa itak na začetku niso opazne. Nekje v obdobju vrtca pa postanejo stvari že bolj zanimive. Otroci doživijo prve simpatije in nekateri se celo »poročijo«. Ta faza je zgolj prehodna, zato pojdimo dalje. Sčasoma so razlike med obema spoloma vedno bolj številčne in opazne. Prav tako pa se vedno bolj privlačita. Najprej nastopi le vizualno-čustvena povezava, kasneje – pri fantih običajno že dosti prej – pa tudi nagonska potreba po spolni potešitvi. Šele tu lahko govorimo o pravem odnosu. Vršijo se vse aktivnosti v zvezi. Ker je tak odnos kompleksen in vsebuje veliko spremenljivk, zelo hitro lahko nastopi do konflikta, posebej se to opazi pri trmastih osebkih, ki ne marajo kompromisov in prilagajanja. Ponavadi je dovolj že, če se ena oseba podredi. Vendar je to lahko dolgoročno vzrok frustracij in lahko povzroči duševno stisko, zmedenost in probleme z lastno identiteto. Zatorej se mora moški do ženske vesti po lastni želji in presoji. Prekomerno prilagajanje, kot že rečeno, privede do problemov.
Glavno matematično opravilo v možganih vsake ženske je inverzija. Enostavneje rečeno, ženskim možganom vladajo nasprotja. To se odraža velikokrat in naj naštejem nekaj primerov. Vzemimo pod drobnogled dekle, ki je mikavno za oko in nima problemov s pridobivanjem moških občudovalcev. Pri njenem romantičnem udejstvovanju, hitro pridemo do dveh dopolnjujočih nasprotij. Če jo vprašamo, kakšen je njen sanjski tip, bo zatrjevala kako je pomembna prijaznost in poštenost, ter da videz konec koncev ni vse, a prvi, ki jo bo osvojil bo po vsej verjetnosti kak zloglasni jebač, še posebej bo zadovoljna z barabo, pretepačem, tatom... Iz teorije v realnost je naredila ogromen preskok, in kot da to že samo po sebi ni dovolj veliko nasprotje, si je izbrala osebo, ki je hkrati popolnoma drugačna kot ona sama. Evidentno je, da se ne ravnajo po poti razuma in liniji najmanjšega upora, pač pa so njihove odločitve popolnoma spontane, in storijo, kar jim v danem trenutku najbolj paše, pa čeravno bodo posledice neprijetne. Lahko bi tudi rekli, da neodgovorno ravnajo s svojimi čustvi, ampak ponovno se pojavi nasprotje, in sicer da namesto sebe, krivijo moški spol. Namesto da bi stale za svojimi odločitvami, se delajo kot da s tem nimajo prav dosti.
V samem odnosu najdemo podobne primere. Ženska nikoli ne izda svojih resničnih pričakovanj in želja. Podzavestno zahteva, da jih partner odkrije sam. Normalnemu človeku bi se zdelo to nesmiselno, saj vendar če človek nekaj hoče, to tudi pove. Toda ne po zakonu ženskega razmišljanja. In da je zadeva še hujša, izkazala bo željo po nečem, kar sploh noče!
Na podoben način izražajo svoja čustva. Zaljubljeno dekle, ne bo za nobeno ceno priznalo svojih emocij. Kaj šele da bi storila prvi korak. Ne. Čakala bo, da se bo njen princ pokazal pred njo in jo zasnubil. Ker se to po vsej verjetnosti ne bo zgodilo, se bo iz tega razvilo sovraštvo do dotičnega moškega. Šele v tej fazi, pa bo iz jeze začela osvajat tega tipa, z namenom da bi ga na koncu prizadela. Počasi lahko jasno opazimo vzorec ponavljanja nasprotij, ter dejstvo, da ženskam vladajo čustva in ne razum. Prej omenjena punca je bila neuspešno zaljubljena. Če pa je situacija obratna, bo zgodba popolnoma drugačna. Lahko bi se zgodila da bi ta isti moški, bil navdušen nad njo, pa jo bo ravno to odbilo. Ne marajo lahkega plena, raje imajo igro mačke in miši. To pa izhaja iz razloga, da ženske poganja čustveno valovanje. Ob konstantnem stanju ne zdržijo. Potrebujejo vzpone in padce, zaradi česar smo moški velikokrat začudeni zaradi nenadne užaljenosti in slabe volje pri svoji boljši polovici. Njihov bioritem zahteva občasno »popolno zvezo« in občasne prepire. Moški smo pri tem bolj razumsko naravnani, in imamo raje ustaljen odnos, pri čemer se lahko posvetimo »pravim« težavam in izzivom v življenju, naše dekle pa nam predstavlja počitek in oazo v kaosu življenja. Ženske pa s svojim pristopom velikokrat zaidejo v žaljenje in pritoževanje brez pravega razloga. Prav tako sovražijo ljubosumje pri svojem partnerju, a čim ji bo moški zaupal bo spet hotela ljubosumje. V svoji fanatični želji po vodenju dogajanja, bodo nekatere zašle tudi v sadizem in namerno trpinčenje. Seveda pa to pomeni ravno obratno od sovraštva. S tem izkazujejo podzavestno ogorčenost nad svojimi močnimi čustvi do moškega.
Menim da sem v zgornjih odstavkih več kot demonstriral, da so nasprotja skupni imenovalec vseh ženskih misli. Iz tega spoznanja, lahko sklepamo kakšna je definicija ženskih želja, oziroma kaj hočejo. Tega žal ne moremo nikoli neposredno zvedeti. Lahko pa se dokopljemo do odgovora preko nasprotij. To je posebej uporabno, ko se hoče moški prepričati o ženskih čustvih in namenih. Recept pa je zelo enostaven. Naredi ravno obratno kot se zdi najbolj prav. Če noče govorit in se dela užaljeno, nikar ne sprašuj kaj je narobe in ne se plazit okoli nje, ampak jo pustit na miru. Najprej bo 5 sekund zadovoljna s svojim »uspehom«, da ima končno mir, a kmalu bo doživela krizo, ker ji ne bo nihče »težil«. Zato bo na vsak način spet hotela vso pozornost svojega dragega, pa čeprav se bo delala da to ni res. V primeru da ni o njen ne duha ne sluha, pomeni da te ima pač res dovolj in je konec. Lahko se zgodi tudi, da začne moškega hvaliti, kako je dober, ali celo predober zanjo, a to je zelo slab znak. Ženska je najbolj zadovoljna, ko reče tipu da je smotan, neumen in da jo ne razume. Popolnoma možno je, da reče kako noče nikogar ob sebi, pa bo še kako zažarela, ko se bo moški stisnil k njej.
Nadaljnje razmišljanje sploh ni potrebno, saj je sporočilo že od začetka isto. Ko v moški svet stopi ženska, se moramo pripraviti na nepredvidljivo in muhasto žensko voljo. Najlažje jo razumemo, če se zavedamo njene notranje potrebe po nasprotjih, s čimer si lahko bistveno olajšamo življenje. Pri tem pa ne gre pretiravati. Kaj hitro ko moški dobi neko stopnjo kontrole nad žensko, njej hitro postane neudobno. Zato je potreben diskreten pristop in se včasih tudi prilagoditi njenim nepričakovanim izbruhom.

Novo računalo

2009-11-29T20:43:00.008+01:00

Po nekaj letih zopet v udobju hitrega delovanja računalnika. Kar precej truda sem vložil v izbiro in nato tudi nakup komponent. Je bilo pa sestavljanje zato večji užitek. Or was it? Pri glavnem opravilu, se pravi vgradnji procesorja, sem ugotovil da hladilnik ni kompatibilen z novim podnožjem. Grem gledat na spletno stran proizvajalca, kjer je lepo pisalo prav nasprotno. Zmeden in razpičkan se praskam po glavi, nato pa opazim... kupil sem Zalman CNPS9900 LED, na spletni strani proizvajalca pa je opis za izdelek CNPS9900A LED. Razlika med tema dvema? Kompatibilnost s podnožjem LGA1156. Grrrrrrrrrrrrr!!!!

Ok, ni panike, bom kupil dodatni adapter. Or will I? V Sloveniji pač ne. Mogoče kaka sosednja država? Nak, ne bo šlo. Anglija, Avstralija, ali pa Južna Afrika. Žurka! Pa dajmo naročiti 100 gramov plastike iz Anglije. Na srečo mi je pomagala Tjaša, tnx again. Istočasno sem izvedel, da obstaja nek prodajalec računalniške opreme v Mariboru, ki bojda zrihta vse. Naključje je hotelo, da sem naročil še tam. Obljuba je bila namreč, da dobim v 2-4 dneh, medtem ko bi na mednarodno pošiljko lahko čakal tudi 3 tedne. V točno 7 dneh mi Demise-PC pošlje zadevo... KI JE BILA NAPAČNA, u pičko materino! Naslednji dan je pa le prišla pošta še iz Anglije, valjda pravilna. Zanimivo pa, da ta izdelek tudi tam ni več dobavljiv :D

Skratka cela kolobocija je trajala slab mesec, kar se ni lepo skladalo z mojo nepotrpežljivostjo.

Malce bom še spremenil hitrost ventilatorjev, ampak v glavnem zadeva zgleda takole:

na pol poti...

končano...

Konfiguracija je pa sledeča:
Gigabyte P55 UD3
Intel core i5 750 + Zalman CNPS9900
Ati/AMD Radeon HD4870 + Zalman VF1000
4 GB ddr3 666/1333 MHz ram
Seagate Barracuda 7200.12 500 GB (verjetno prvi kandidat za zamenjavo in sicer za Barracudo XT ali enakovreden izdelek od izdelovalca WD)
LC Power Hyperion 8700
generičen DVD pogon (Samsung baje)

Pri frekvenci 3,8 GHz zmore z eno nitjo/jedrom izračunati število PI (1M decimalk) v 11 sekundah, kar me uvršča na 6 mesto slo-tech lestvice navijalcev :P

Dodatna zahvala še trgovini Quiet PC.

V kratkem pridejo še zapisi bolj socialne narave, stay tuned :P

bog

2009-11-03T18:13:00.005+01:00

Ja, z malo začetnico. Iz principa! :P

Nisem našel nobenega (mojega) zapisa na to tematiko, in ker je zadnje čase to v virtualnem svetu aktualno, bom obdelal še jaz.

Najprej "disklejmer": ne zaničujem apriori oseb, ki verujejo, kvečjem vero kot pojav, če že. (jojme, kakšen stavek :D)

Pa začnimo kar s prvim argumentom bibličnih protagonistov: "Vera v osnovi uči DOBRO". Prvo kot prvo, vernik ki to izusti, ni pravi vernik. Nikjer v bibliji ni naslova: "Kako biti dober človek" ali kaj sorodnega. Tudi božje zapovedi so naslovljene samo kot BOŽJE ZAPOVEDI. Kaj je rdeča nit na primer krščanstva? Vera v boga in "našega" odrešenika, kristusa. Kaj se moli pri vsakem obroku? Bodi dober do drugih? Ne, "HVALA BOG, BLA BLA BLA, HVALA". Kakšna je PRVA zapoved? Bodi dober? Ne. Mogoče je to šele druga? Tudi ne. Tretja? Ne. No saj, v svetu je itak vedno važno samo prvo troje. Zlato, srebrno in bronasto mesto. Koga pa zanima kdo je bil 8. na svetovnem prvenstvu v nogometu. Kaj hočem povedat? Jah prve tri zapovedi dajejo samo eno sporočilo: Imaš da veruješ v boga!!! (ponovi trikrat). Toliko o TEMELJIH krščastva.

Naslednji argument: "Biblija je napisana v preprostih prispodobah, da bi neumni ljudje razumeli bistvo". Ok, ta izjava zanika samo sebe, dvakrat. Najprej, preprostih prispodob ni. Lahko poveš na preprost in direkten način, lahko pa zaviješ v celofan oziroma zakompliciraš s prispodobo. S slednjim pustiš tudi ogrooooomno manevrskega prostora za prosto (in s tem tudi napačno) interpretacijo, s tem pa smo prišli do drugega nesmisla: Zakaj bi "neumnega" človeka obremenjeval z inteligentnimi šiframi? Ali ni smiselno ravno obratno?

Dalje: "Vera pomaga ljudem, da se lažje prebijajo iz dneva v dan, vera jim je v tolažbo." Ok. Vsakemu svoje. Če se ne znaš sprijazniti z dejstvom, da imaš na razpolago samo čas od rojstva do smrti, pa veruj v svojega varuha. Če se bojiš smrti, pa veruj v posmrtno življenje. Če te je strah krivice, pa veruj v "končno sodbo". Ampak v temu primeru je vera samo zdravilo za strahopetnost in nič drugega. Sem spadajo tudi tisti "intelektualni" verniki, ki verjamejo v "nekaj več", ne vejo pa točno kaj. Pač strah jih je prevzeti odgovornost za svoja dejanja in priznati nemoč v primerjavi s širnim (krutim) svetom.

"Vera uči NENASILJE." No, če smo natančni ni tako. Uči SELEKTIVNO nenasilje. Slavni košček stare zaveze veleva, da je treba neposlušne otroke, prešuštnice in geje KAMENJAT. Ali je morda to prispodoba za božanje? Da sploh ne omenjam islamske svete vojne in kako so tudi križarji ta princip vzeli za svojega.

Kreacionizem bom kar izpustil, škoda zgubljati besede :D

"Vera ni slaba." Ok, o tem bi se dalo debatirati. Pa tudi če sklenemo da ni slaba, to še ne pomeni da je dobra.

"Vera ti daje vrednote, ki jih potrebuješ skozi življenje." Dajmo se omejiti kar na zapovedi. Recimo da so ravno zapovedi tisti glavni "take-home massage". Prve tri (in s tem najbolj važne smo že obdelali), nato pa sledijo več ali manj take, ki dejansko imajo vsaj delni pomen. Zakaj delni? Zato ker zopet uči selektivnosti. "Spoštuj očeta in mater". Najprej vprašam: s kakšnim razlogom? Zato ker je spoštovanje samo po sebi vrednota, ali ker so starši nek poveličan pojem? In še to: Starše se spoštuje, kaj pa obratno? Očitno je bolj pomembno, da te sosedova žena spolno ne vzburja, kot to da ne pretepaš ali posiljuješ lastnega otroka.

Skratka, vera je tista droga, ki jo nekateri potrebujejo, da zbežijo iz realnosti. Ima tudi neke segmente, ki spodbujajo pozitivne odnose, a ti so marginalni, slabo definirani in podrejeni glavnemu cilju, ki je samoohranitev vere. Tako kot virus sam po sebi ni slab, da izkorišča biološko mašinerijo za svojo reprodukcijo, tako tudi 4. zapoved ni slaba, ker ti ukazuje, da si ravno tako veren kot tvoji starši. S tem pa je je začaran krog zaključen.

Če bi vera bila vse to, s čimer jo božje ovčice zagovarjajo, bi bila biblija in vsi njeni nauku skrčeni v nekaj stavkov. Bil bi potreben vsaj en nadarjen pisalec, ampak ker sam to nisem, se bo (zaenkrat) treba zadovoljiti z mojim improviziranim približkom:
Spoštuj ljudi okoli sebe. Ravnaj z njimi, kot želiš da oni ravnajo s tabo. Pomagaj tistim v stiski. Vsak trenutek je lahko tvoj zadnji, zato ne odlašaj z dobrimi dejanji. Življenje je polno presenečenj, zato se nauči prilagajati in sprejemati dogodke, ki te doletijo. In nenazadnje, širi te misli med ljudi, da boš tudi sam deležen dobrote!

Simple as that.

Ampak nekateri dejansko verjamejo, da je na tisoče strani "prispodob" bolj jasnih, kot zgornjih nekaj stavkov. SVAŠTA :)

Je pa pri moji bibliji ena "pomanjkljivost". Ne da se jo izkoriščat/zlorabljat za manipulacijo in agresivna dejanja. Ti šment.

Epic Trial

2009-10-17T19:06:00.003+02:00

Še kar se trudim s prekopicevanjem kolesa. Počasi napredujem, počasi. Sicer imam "napačno" kolo, ampak novi MTB bo malce preveč vreden, da bi ga s kakim ponesrečenim skokom oskrunil. Posebej si pa tudi ne morem še privoščiti trialca.

Kakorkoli že, navdihujejo me mojstri kot je tale v videu. Res neverjetni triki in zraven še fenomenalna glasbena podlaga. Enostavno posnetek ki ga lahko gledam znova in znova.

Se pa ne slepim, da bom sam kdaj obvladal na tak način. Pač se bom potrudil kolikor se bo dalo.

Kaj za vraga...

2009-10-09T16:57:00.004+02:00

Mislim, kot da bi nekdo dobil drisko... v steno :D

Ne vem, očitno se je trem lastnikom garaž zdela to estetska odločitev. Ne bi imel nič proti, ampak je ravno pred mojim nosom. Ah ja, takle mamo :)

Konec, Kojnik in Golič

2009-10-02T18:04:00.003+02:00

Konec? Konec izpitov :) Povedal sem že povsod in vsem, ampak zadeva si zasluži svojo zabeležbo tudi v blogu. Končal sem z desetko. Še eno desetko si prigaram z diplomo, potem pa adijo študentsko življenje. Kar ne morem verjeti, da sem dal praktično vse moje šolanje že skozi. Sedaj pa novim izzivom naproti. Ko dobim temo diplomske naloge se verjetno v prvem valu navdušenja tudi o temu malo razpišem.

Sicer so zadnji časi kar pestri. Ko gre narobe, gre narobe vse, ampak ko gre dobro, gre tudi dobro vse :D (trk trk trk!).

Kot pa že naslov govori, bo seveda govora tudi o novi mtb turi. Res je fenomenalna, če se ne izgubiš (kar je pri meni neizogibno). Do Goliča ni večjih težav, sledijo pa nekoliko težavne orientacijske odločitve, tudi podlaga se poslabša. Čaka pa te tudi še kar nekaj švicanja, kljub temu, da sta bila dva glavna vrha že osvojena. Več se mi v bistvu ne da pripovedovati, kot vedno pa so tu še fotke:

Kojnik in Golič

Marele

2009-09-30T19:40:00.000+02:00

Stil here

2009-09-13T13:37:00.004+02:00

Malo zanemarjam moje T-filete. Vsakdanjika več ne pišem tule, drugih posebnosti pa itak ni. V bistvu sedajle pišem povsem brez motiva. Kar tako malo, da bo še en "kr neki" zapis. Ali pa bo morda "blodnja", še ne vem. Vem samo to, da se počutim dobro. Ne slabo, ne zelo slabo, niti ne obupno, ampak dejansko dobro. In kot kaže ni samo trenutno razpoloženje. Nisem sicer vsak dan ravno dobro, ampak videti je, da krize ni več. Naslednji teden se bom poskušal zmeniti za diplomo, učiti se bom tudi moral, medtem me pa čaka obilica "treninga" na kolesu. Navdušil sem se namreč nad bike trials (kako hudiča se temu reče po slovensko...). Zaenkrat še nimam nikakršnega pojma, ampak počasi iz dneva v dan napredujem in to je vse kar šteje. Vaja, vaja, vaja in če mi česa ne manjka je to volje. Nekako v letu dni pričakujem obvladovanje osnovnih veščin, s tem pa bo moj cilj glede na trenutno mišljenje osvojen. Razen če bom takrat šele dobil pravi zagon za resno ukvarjanje s tem. Bom še videl, vsekakor menim da obupal ne bom.

Slikca? Dobro, naj bo. Zanimiva naj bi bila zaradi velikosti zenic. Očitno se vzburim, ko se pogledam v ogledalo :D

Študijski koledar 2009/2010

2009-09-03T14:06:00.005+02:00

Moral bi se učiti in v takih trenutkih vedno dobim navdih za razno igračkanje. Da moje "delo" ne bo zaman, delim z vami moj način dojemanja koledarja. Je študentu prijazen, označena ima obveznosti proste dni (svetlo modro), vikende (zeleno), praznike (rdeče) in izpitna obdobja (obrobljeno z rdečim). Praznikov, ki pridejo na vikende nisem označeval, jih je kar nekaj. Prav pride pri vpisovanju raznih izpitov in tudi drugih stvari. Primeren za vse, ki svojih obveznosti ne beležijo na papir (čeprav do papirnatega izdelka loči le nekaj klikov).

Note: Koledar je prilagojen za FKKT, na ostalih fakultetah so lahko manjša odstopanja.

Kakorkoli, tule je še Word verzija: KLIK (doc), KLIK (docx)
In slikovna verzija visoke kvalitete: KLIK

No matter how I try...

2009-08-29T11:34:00.003+02:00

Patetično? Se popolnoma strinjam. Ampak tako je. Vsak moj trud, da se izvlečem iz te pasti, je pljunek v morje. Kako naj se rešim? Pripravljen sem storiti KARKOLI...

Čas celi vse rane? Očitno sem našel način, da se čas ustavi.

No tako, malo prehitevam s tem EMO vpisom, saj do septembrskega izvoda manjka še par dni. Sem se pa tudi odločil, da jih najkasneje z novim leto 2010 ukinem. Če ne celo blog na sploh.

Sanja svinja kukuruz

2009-08-25T18:20:00.005+02:00

Nekoliko krizno obdobje je za mano, ampak koruza mi je dala novih moči! Predzadnji izpit sem naredil in to celo z 9. Tako da me čaka samo še zadnji izpit, katerega prvi razpisan letošnji rok še čakam. Celo povprečje bom imel dovolj visoko za dodatek pri štipendiji kar je super, še posebej, ker to sploh ni bil moj namen :D

Naročil sem si Gorillo, da mi bo pomagala pri meni ljubih podaljšanih ekspozicijah.

Fak, popolnoma brez izdej, pa imam vsak dan polno glavo misli, ki bi jih rad tule zapisal.

Kak teden ali več bom sedaj malo "počival". Ali bolje rečeno užival v mojih športnih podvigih in po možnosti čim več v dobri družbi.

Delavci

2009-08-20T15:57:00.003+02:00

Preveč zabušavajo, resno. Ko so zraven mojega doma gradili nov blok, sem imel iz balkona lep pregled na dogajanje. Vedno je bilo nekaj delavcev, ponavadi pa je kaj počel samo en. Najbolj mi je ostalo v spominu kidanje snega. Štirje so bili, dva sta gledala, eden je nalagal sneg na karjolo, zadnji pa je čakal, da bo karjolo odpeljal. In tako so minevali dnevi in vse skupaj dve leti.

Druga prilika je bila, ko sem se peljal čez Rožno dolino in je bila zopet ista situacija. Ene pet delavcev, en pije, drug kadi, tretji sedi, četrti govori, peti premika lopato.

Naključje?

Zadnjič so zopet nekaj kopali okoli mojega bloka in ko sem ravno šel mimo, so bili lepo razporejeni (ene šest komadov) okoli ene luknje. Trije so sedeli, trije stali in se pogovarjali.

Ko sem bil še pri dedku in se je delalo fasado je najel dva lokalna delavca. Zelo ju je cenil. Ampak mi ni jasno zakaj, vedno ko sem jih pogledal je vsaj en sedel in kadil. VEDNO.

In končno, trenutno asfaltirajo dovoz bloka zraven mene. Vsake toliko jih pogledam skozi okno in nikoli jim ni hudega. Nekaj dni so črpali nekaj iz kanalizacije, za kar so bili potrebni štirje. En je bil voznik cisterne, ostali trije navadni delavci. Ko so vrgli cev v kanalizacijo so se cel dan samo še pogovarjali okoli luknje. Zadnjič so celo pozabili napeljati cevi do žlebov in so vse na novo prekopali. Nesposobneži. Da ne govorim o temu kako se iz gradbišča ne sliši niti ene slovenske besede :D

No danes sem se odločil vzeti v roke fotoaparat, da bi malo podokumentiral in nastal je tale izdelek:

TURBO

2009-08-15T20:31:00.002+02:00

Tako nekako gre tudi moje učenje :)

Košuta

2009-08-13T20:46:00.002+02:00

Obljubljene fotke. Tole je zaenkrat moja najljubša tura. Bom enkrat Matica sem zvlekel, pa tudi za lase če bo treba :P

Saj niti ne vem, če sem o tem že pisal. Bom zelo kratek: vzpon je dolgotrajen, ampak zmeren. Na Kofcah se prileže kaj pojesti. Spusta sem do sedaj poskusil dva različna, proti Matizovcu je zelo strmo in blatno, nato pa zelo hitro po asfaltu. Spust proti Jelendolu je zelo dolg in položen, poleg tega podaljša turo za okoli 4 km.

Košuta

Happy day

2009-08-12T11:56:00.003+02:00

Celo kaj takega se zgodi. Morda je "happy" premočna beseda in bi moral biti samo "good", ampak v vsakem primeru zelo nadpovprečno. In si zasluži svoj vpis!

Kako je prišlo do tega? Nič ekstremnega v bistvu. Pač so se planeti pravilno poravnali. Oziroma dan je bil sestavljen iz več prijetnih detajlov. Že začetek je bil dober, ko sem se zjutraj zbudil in pogledal na mobitel koliko je ura. Nato sem odšel od doma, še preden bi mi lahko kdo uspel zagreniti jutro. Dopoldan je bil kar zanimiv. Kljub temu da nisem imel s seboj kulija. :)) Tisto s "sestro" je bilo tudi posrečeno :)

Na cesti ni bilo nobenih norcev, ki bi mi povzročali sive lase, niti parkirišča ni bilo težko najti.

Kasneje sta mi dve osebi še posebej polepšali dan in uspel sem se celo malo učiti. Prav hitro pa je bila ura pol štirih in odpravil sem se do Tjaše. Bil sem prvi, ampak kmalu so začeli prihajati še ostali. Fino je bilo po daljšem času spet videti določene osebe. Res je bilo prijetno sproščeno vzdušje in nekateri so še posebej prispevali k moji dobri volji.

Domov sem prišel relativno zgodaj ampak precej zaspan. Za piko na i pa se je v postelji za konec zgodil še čudež: normalno sem zaspal! :D Verjetno bi kdo pričakoval bolj zanimiv konec, ampak človek mora bit skromen in meni je že to veliko :P

Skratka, dan z veliko pozitivnimi in malo negativnimi podrobnostmi. V trenutnem obdobju je to največ kar si lahko želim in dosežem :)

Ah ja...

2009-08-09T18:42:00.006+02:00

Portorož ob 21:36

Čokoladni štruklji na Kofcah

Bil na morju, res da samo slaba dva dni ampak tudi to je nekaj. Imeli smo se super z izjemo določenih stvari, ki so pač posledica naše neumnosti :)

Bil spet na Košuti, slikce še pridejo.

Prejšnji teden sem se s pomočjo Uroša in šprintanja izognil kazni za parkiranje. "Run Forest, run" scena ^^ Uroš na žalost ni imel iste sreče kot jaz.

Lepo je bilo videti Lauro.

Klavdiji sort of pomagal pri šopingu.

In še "najslajši" del: jutri se moram začeti učiti.

Locked

2009-08-05T13:06:00.003+02:00

Imaš skrinjo. V njej je nekaj, pa ne veš kaj. Možnosti sta dve: kazen ali nagrada. Ampak kaj ko nimaš ključa, da bi odprl in pogledal. Meni osebno sila neugodna situacija, veliko hujša kot če kar takoj dobim kazen.

In tako mi je danes padel ključ z neba. Oziroma natančneje interneta. Prva reakcija je bil jasno šok, pa ne zaradi presenečenja, ampak zaradi same teže, ki jo te informacija zame predstavlja. Če ne gledam nase me veseli, v nasprotnem primeru pač ne :D Kakorkoli pa sem vesel da ni več dvoma (oziroma je mnogo manjši kot prej). Navdušenja ravno ne čutim, vsekakor pa se je iz mojega srca zvalil kar velik kamen. Zdaj bo vse skupaj lažje prebolet.

No toliko o depresivnem pisanju za mesec avgust, več si ne bom dovolil. To be continued in September!

Drugače pa zadnji dnevi minevajo v duhu handyman-a. Popravil sem čelado (ja tudi to se da). Hotel sem popraviti/podmazati še orbidrek, pa je očitno v strahu pred mano nehal škipat. Zaradi moje najnovejše tehnološke igrače imam na računalniku sedaj dodaten kabel in mi je prekipelo. 2 podatkovna kabla za mobitele, 1 polnilni kabel za mobitel in sedaj še gromozanski kabel za fotkič. Zato sem si naredi ob mizi neke vrste stojalo/držalo za kable (slika ni priložena), ki je fenomenalno praktično. Danes ponoči nisem bil razpoložen za spanje in sem se nekaj čez polnoč spravil na youtube in se poučil o odpiranju klučavnic brez ključev. Takoj po zajtrku sem šel po dve ključavnici, ki jih uporabljamo za zaklepanje koles, si pripravil nekaj majhnih izvijačev in na hitro naredil še pripomoček iz sponke. Sponke ja... kaj vse sem že delal iz njih :D

Anyway, z nekaj truda mi je manjšo uspelo odpreti. Za večjo pa je sponka premehka, pa tudi sama ključavnica je že zelo stara in ni najboljši kandidat. I give you my first lock pick:

Aja in jutri grem spet na Košuto. Gre kdo zraven? Ne? Uf, presenečenje.

Trupejevo poldne

2009-08-02T12:51:00.002+02:00

Z eno besedo: ekstremno!

Začetek v Podkorenu ni nič posebnega. Tipično švicanje po razbeljenemu asfaltu. Večina avtomobilov me je lepo obšla, za posebnost pa je poskrbel en izmed motoristov. Slišal sem ga že od daleč in ker je bila cesta v tem delu ravna, sem predvideval, da me bo videl in lepo obšel. Mnja... S hitrostjo več kot 60 km/h (po moji presoji) je zdrvel mimo mene in me oplazil :O WTF mu ni jasno... Če bi jaz samo malo zavijugal bi bilo posledice precej brutalne. Ampak ok, potem sem prišel v gozd in užival v ne preveč napornem vzponu. Mogoče en hujši klanec vmes, ampak v mejah normale. Potem pa... ŽELEZNICA. Če obstaja košček sveta, ki je hkrati pekel in nebesa, potem je to železnica. Na slikah se sicer ne vidi, ampak klanec je za kolesarja popolnoma nečloveški. Sprva sicer še gre, potem pa postane neprevozno. V bistvu je bilo del poti treba kolo kar nesti, še celo pri spustu sem kolo raje peljal ob sebi, pa sem še vseeno drsel. Na nekoliko lepšem delu sem se opogumil in zajahal mojega telička (aka moj bicikl). Z veliko mero previdnosti in oranjem peščene poti mi je nekako šlo, dokler se nisem ustavil. To je bila napaka, saj sem zgubil "flow" in se ob ponovnem štartu prav nemarno zvrnil v grmovje :D Ko sem odvozil peščeni del poti je postalo bolj prijetno. Z nekoliko boljšim vzmetenjem bi lahko prav orgazmično zdrvel po travnatih poteh. Tako sem pa moral vzeti malo rezerve. Kmalu je Železnice zmanjkalo in čakal me je "samo" še končni spust. Bral sem vtise nekega drugega kolesarja, ki je povedal, da mu je tu počila guma. Med branjem mi ni bilo jasno kako mu je to uspelo, na licu mesta sem si pa še predobro predstavljal. ~~Kamnit~~ Skalnat in izjemno strm kolovoz je poskrbel za globinsko masažo celega telesa. Kaj pa orientacija, sem se kaj zgubil? Seveda, prišel sem v slepi kolovoz kjer me je domačin usmeril na "lepo" potko. Večinoma sem jo prehodil, ko sem se le usedel na kolo sem se zopet zvrnil kot klada. Toliko o lepi potki. Na koncu sem le prišel na asfaltno cesto, ki me je odpeljala v napačno smer, zato sem potreboval še tričetr ure vožnje v klanec, da sem končno prišel nazaj v Podkoren. Sila naporna tura -> 2500 kcal. Hkrati tudi moj višinski rekord, cca 1840 metrov s kolesom in 1931 peš. Ja še to, pogled iz vrha je res osupljiv. Počutil sem se kot na vrhu sveta. Temu primerni so bili tudi prepadi, predvsem na avstrijsko stran.

Zanimivo doživetje, ki pa ga ne nameravam ponoviti :D Grem raje še enkrat na košuto! <3

Slike:

Trupejevo poldne

Na kratko

2009-07-31T19:24:00.006+02:00

Košuta je fenomenalna. Zaenkrat samo ena slikca:

Kajti nabavil sem digitalca s katerim bom ponovil turo in naredil nekaj lepih fotk.

Aparatek je super. Majhen, vzdržljiv, kvaliteten in lep (črn <3). Dela lepe fotke; zadovoljen sem celo, ko postavim pred objektiv sebe:

Oddih pri Maticu je bil kul :)
Po sto letih sem videl Jerneja.
Klavdija mi je pomagala odnesti smeti :)

Konjščica

2009-07-28T11:59:00.006+02:00

Ne da se mi več dolgovezit s temi reportažami tur. Tole je bil moj drugi najvišji cilj (1450 m), ampak sem ga zmogel brez problemov. Bi se povzpel še dodatnih 200 metrov na planino Zgornja Konjščica, ampak je bila ura že 19 h, pa še zeblo me je. Zato sem pohitel v dolino, pri čemer na začetku nisem hotel eksperimentirat z raznimi kolovozi, a so me vseeno premamili in zavil sem v goščavo, ki me je pustila precej ravnodušnega, dokler nisem naletel še na dve zelo lepi planini (ena izmed teh je bila Tič). Podlaga je bila večino poti zelo slaba, vzpon po dolini Jelendol je bil zelo blag, po 10 kilometrih se pa zgodba popolnoma spremeni. Slab in strm makedam skoraj do vrha. Večjih problemov z orientacijo ni bilo.

Všeč mi je bil pogled na Karavanke in Košuto, moj bodoči cilj. Ko sem prišel domov, je bila po TV oddaja ravno o Košuti in njenih planinah (Šija, Kofce, Pungart, Ilovica). Ko bom že tam, me mika še vzpon dodatnih 500 metrov do gore Kofce ali Velikega vrha. Ampak to je zaenkrat bolj utopija, že Košuta sama me malo skrbi. Vsekakor pa moram enkrat na Trupejevo Poldne. Po možnosti še vse letos :)

P.S.: Pa moram si nabavit pravi fotoaparat. Telih telefonskih fotk me je že malo sram.

Slike:

Konjščica

Prezi

2009-07-25T22:13:00.005+02:00

Prezi? Ja, Prezi.

Meni se zdi super zadeva za izdelavo predstavitev. Sicer res da s(m)o se komaj dobro navadili na Power Point, ampak bodimo iskreni, le-ta je zastarel že v svoji osnovi. Samo nekoliko bolj udobna različica metanja plastičnih prosojnic na grafoskop.

Prezi pa končno prinese nelinearnost v predstavitve. Poenostavljeno rečeno nam prinese poster oziroma miselni vzorec v elektronsko obliko, ki se ga da elegantno in razumljivo predstaviti. Grafika je jasno vektorska. Podobno se lahko igramo tudi v flashu, za kar pa je potrebno nekaj več znanja. Uporaba Prezi-ja pa je povsem enostavna.

Skratka zadevica primerna današnjemu času. Veliko predstavitev ki sem jih bil deležen, je bilo dolgočasnih in nejasnih. Upam da se bo uporaba tega programa razširila in pomagala rešit problem. Pa tudi če ne, je vsaj lep zgled, da nam informacijska tehnologija lahko življenje tudi olajša in ne samo zakomplicira. Pristop se mi zdi zelo googlovski, a tokrat jih je očitno nekdo prehitel.

Mogoče če omenim samo še eno pomembno komponento programa in sicer t.i. "transformation zebra". Ne uspem se znebit asociacij, stalno me spremljajo. Ravno prejle mi je winamp spet izbral tisto pesem. Zadnjič se usedem pred TV in glej ga zlomka, Green Day Weekend. Grem gledat film, pa je glavni junakinji ime *khm*. Grem gledat Demetri Martin-a in slučajno v eni epizodi povabi na oder gledalko, ki ji je ime *khm*.

Usoda pa to :D Kaj morem, itak zadnje čase ne potrebujem nobenih zunanjih vplivov, da imam nemir v glavi.

Danes sem se učil. Ogljikovi hidrati v rastlinah. Precej dolgočasno, razen mogoče vitamina C. Slednji nastane iz glukoze, kdo bi si mislil :)

Aja pa včeraj sem bil priča drag race-u. Bah... ko da koga briga.

Lamborghini

2009-07-24T20:45:00.006+02:00

Parkiran pri Svetem Jakobu. Prav do vrha so uredili/urejevali kolovoz, ki je bil še sveže povaljan in za spust prav prijetno mehak (za vzpon pač ne). Sicer pa se je dan začel zelo zaspano. Sploh se mi ni dalo vstati, ampak zmenjen sem bil za tenis in je bilo treba it udarjat po žogi. Za tem se mi ni dalo nič. Doma sem zabušaval in postajal brez razloga vedno bolj utrujen. Sklenil sem, da je to zaradi pomanjkanja spanca in šel za tričetrt ure dremat (ležat v miže). Nato pa na kolo. Niti malo me ni mikalo, ampak obljuba (sebi) je obljuba. Celo pot sem čutil posledice pomanjkanja volje, nekako so bili vsi klanci bolj naporni kot sicer. Je pa res, da se je temperatura gibala med 30 in 31 °C.

Jutri bi jedel čevapčiče. Pa jih ne bom. Bom pa počival.

Merilec utripa mi prinaša vedno več veselja. Danes sem ugotovil da imam padec pulza po obremenitvi približno 50 v prvi minuti. Zjutraj pa mi srce bije manj kot enkrat na sekundo (bradikardija kao :D). Poletja še ni konec in me prav zanima do kam bom prilezel :)

Soči

2009-07-23T14:47:00.004+02:00

Krasna si, bistra hči planin,
Brdka v prirodni si lepoti,
ko ti prozornih globočin
nevihte temne srd ne moti —
krasna si, hči planin!
Tvoj tek je živ in je legak
ko hod deklet s planine;
in jasna si ko gorski zrak
in glasna si, kot spev krepak
planinske je mladine —
krasna si, hči planin!
Rad gledam ti v valove bodre,
valove te zelenomodre:
temna zelen planinskih trav
in vedra višnjevost višav
lepo se v njih je zlila;
na rosah sinjega neba,
na rosah zelenih gora
lepoto to si pila —
krasna si, hči planin!
Ti meni si predraga znanka!
Ko z gorskih prišumiš dobrav,
od doma se mi zdiš poslanka,
nesoča mnog mi ljub pozdrav —
Bog sprimi te tu sred planjav!...
Kako glasno, ljubo šumljaš,
kako čvrsto, krepko skakljaš,
ko sred gora še pot imaš!
A ko prideš na ravnine,
zakaj te živa radost mine?
Kaj trudno lezeš in počasi,
zakaj so tožni tvoji glasi?
Težko se ločiš od hribov,
zibelke tvojega valovja?
Mar veš, da tečeš tik grobov,
grobov slovenskega domovja?
Obojno bol pač tu trpiš,
V tej boli tožna in počasna,
ogromna solza se mi zdiš,
a še kot solza - krasna!
Krasna si, bistra hči planin,
Brdka v prirodni si lepoti,
ko ti prozornih globočin
nevihte temne srd ne moti!
Pa oh, siroti tebi žuga
vihar grozán, vihar strašán;
prihrumel z gorkega bo juga,
divjal čez plodno bo ravan,
ki tvoja jo napaja struga —
gorjé, da daleč ni ta dan!
Nad tabo jasen bo oblok,
krog tebe pa svinčena toča
in dež krvav in solz potok
in blisk in grom — oh, bitva vroča!
Tod sekla bridka bodo jekla,
in ti mi boš krvava tekla:
kri naša te pojila bo,
sovražna te kalila bo!
Takrat se spomni, bistra Soča,
kar gorko ti srce naroča:
Kar bode shranjenih voda
v oblakih tvojega neba,
kar vode v tvojih bo planinah,
kar bode v cvetnih je ravninah,
tačas pridrvi vse na dan,
narasti, vzkipi v tok strašán!
Ne stiskaj v meje se bregov,
srdita čez branove stopi,
ter tujce, zemlje lačne, vtopi
Na dno razpenjenih valov!

Moram skrbet za kulturno osveščenost bralcev :P

Se mi zdi da sem se prvič v življenju kopal v Soči. S prvimi nekaj koraki sem v nogah začel čutiti kar močno bolečino. Potem sem se vrgel v vodo (in seveda tulil ^^). Tok reke je bil počasen, zato sem se odločil da jo preplavam (po širini jasno). And that's what I did 8)

Sicer pa smo bili v adrenalinskem parku. Bilo je seveda super (in utrudljivo in vroče, ampak kot že rečeno smo se ohladili v Soči).

En dan pred tem sem bil po daljšem času še na Toškem čelu. Se opazi da imam malo več kondicije kot spomladi, še vedno pa jo imajo drugi veliko več. Na sploh je ogromno kolesarjev gor, na žalost pa tudi peska. Je potrebno biti zelo previden.

Danes sem se namenil na turo prek Svetega Jakoba. Pa grem raje jutri, danes pa samo na Toško čelo.

Aja, v nedeljo sem bil z Uršo na Šmarni gori ponoči. Navdih je prišel od Saše oziroma zapisa v njenem blogu. Nikoli prej nisem šel ponoči na kak hrib, niti s kolesom. In je bilo jasno treba sprobati. To je tudi odgovor na vprašanje: "wtf je tista slika na začetku?" :)

Sedaj pa malo ležat na sonce.

Pod Storžičem

2009-07-21T12:43:00.002+02:00

Na kratko: Fenomenalno!

Res pozitivno presenečenje. Začel sem v Bistrici malo naprej od Tržiča pa zavil desno kot mi je velevala tabla za Lom. Tukaj se je tudi začela osamljena asfaltna cesta, ki ne predstavlja prehudega napora. Sem in tja je treba malo močneje potisniti na pedala, ampak ne za dolgo, na momente gre cesta celo malo na dol. V Lomu nisem bil prepričan, če sem na pravi poti, ker majo pravo malo omrežje cestic. Ampak je šlo. Še malo naprej se je začel makedam, istočasno pa me je začel spremljat še potok. Voda me je vse do vrha oblivala z obeh strani, včasih celo prek ceste. Dan ni bil najbolj vroč, tako da me je na koncu že zeblo. V vročih poletnih dneh je to pravi raj. Lepa podlaga, vsake toliko tudi lepi razgledi. Že prej ko so zaselki je lepa pokrajina, tako da kar pozabiš da goniš v klanec. To pa se proti koncu spremeni, saj je zadnji kilometer kar strm. Posebnih problemov z orientacijo ni, samo ceste se je treba držat. Markacije te pošljejo na pešpot. Dom pod Storžičem ne ponuja razgleda, zato sem pot nadaljeval po cesti naprej. Neke posebne razgledne točke ni, je pa zato lep razgled na vsake 100 metrov. Hkrati pa si večinoma v gozdu. Tako da je res združena prijetna in udobna vožnja ter tudi ambient. Cesta se v nadaljevanju spremeni v kolovoz, ki je dokaj blaten oziroma glinen. Stalno na poti srečuješ potočke in jih prečkaš (enkrat sem ponesreči stopil v vodo). Nato te sprejme prav lepa singlca. Moram omeniti, da je do tu pot ves čas malo gor malo dol in malo ravnega. V končni fazi pa prideš precej kamnit in strm kolovoz (še kar prečkaš potočke) in ravno ko je kolo celo blatno, prideš nazaj na prvotno cestico, kjer spustiš zavore in se prepustiš gravitaciji. Blato v tej fazi se zelo hitro odstrani (po tvojem telesu :D). Po hitrem makedamskem spustu te v slovo razvaja še hiter spust po asfaltu. Konc hudo :P
Celoten spust se zdi daljši kot je bil vzpon. Pa tudi sicer vzpon ni prehud. Zanj sem baje porabil okoli 1200 kcal, 23 km in okoli 700 m višinske razlike.

In seveda slike:

Pod Storžičem

Limbarska gora

2009-07-17T21:34:00.003+02:00

Na kratko: pestra tura.

Pot je zelo raznolika, od popolnoma zaraščene singlce do asfaltirane ceste, strmina tudi variira od mile do neusmiljene. Profil je prav tako razgiban, gor-dol, gor-dol, česar ne maram preveč ampak jebat ga. Podlaga je večinoma zelo lepa, so pa izseki kjer moraš tudi iz kolesa. ORIENTACIJSKO JE PA ZELO ZAHTEVNA!!!

Kot je moč uganiti, zgubil sem se. In prišel v slepi kolovoz. Na izbiro sem imel, da grem nazaj nekaj kilometrov, ali pa kakih 100 metrov po neprehodnem strmem terenu. Jasno sem izbral slednje in še bol zašel. Zadnji del ture je bil res obupen, ampak vsaj vročine ni bilo. Pregazil sem veliko globokega blata, da so zavore spuščale prav trpeče zvoke.

Izmučen sem. Če je verjeti moji novi igrački sem pokuril 1700 kcal. Toliko ponavadi v enem dnevu še pojem ne! Tri ure in pol pri povprečnem pulzu 135 (s postanki in spusti vred).

Niti jamrati se mi ne da :) Zato bom kar lepo za konec poudaril, da je bila to ena mojih najtežjih preizkušenj, predvsem zaradi izgubljanja. Sicer je tura načeloma nenaporna z 21 km in 700 metri predelane višinske razlike.

S seboj sem imel zemljevid in pisne napotke pa ni bilo dovolj. Deloma tudi zato, ker nimam natančno kalibriranega števca (ravno menjal baterijo).

Presenetil me je živalski svet. Ene 5 glav srnjadi sem na poti preplašil, en srnjak se je celo ustavil pred menoj na poti, me pogledal, spustil nek čuden zvok smrčanja in zbežal. Vse lepo in prav, ampak jaz sem ob vsakem šumu v grmovju takoj predpostavil da je medved :D
Neka ogromna ptica ujeda me je zelo od blizu preletela. Waz najs.

Še slike (samo do tam kjer sem še vedel kam grem, nato sem opustil slikanje):

Limbarska gora

Glive

2009-07-16T15:44:00.004+02:00

Danes pa en fotoblogerski vpis.

Najprej gliva (goban) iz gozda, kjer smo streljali z lokom. Bilo je zabavno po 16ih letih zopet ustreliti nekaj puščic.

Tole so pa doma na predpražniku vzgojene glive neznane vrste.

Ko smo že ravno pri rastlinah (sicer glive niso rastline), pa še malo poletnega branja. 1100 pages of pure pleasure :) Slučajno sem danes poslal mail na fakulteto za farmacijo, če si lahko sposodim knjigo (ki jo rabim šele čez en cajt) in možakar mi je povedal, da ja, ampak samo danes in jutri, kajti za tem ga tri tedne ne bo :D Piše da je knjiga ilustrirana. In je res, vse polno je struktur organskih spojin :D

Danes je tako peklensko vroče. Dopoldne sem že igral tenis (in mimogrede prav kaskadersko padel). Okoli srede dneva še malo šetanja, piva in pistacij po mestu. V načrtu sem imel še nekaj kolesarjenja, pa ne vem če se mi bo dalo. Vroče je fuŁ.

Pomagaj si

2009-07-13T20:36:00.008+02:00

In bog ti bo pomagal.

Potem verjetno velja tudi: Smili se sam sebi in bog se te bo usmilil :P

Če ni razvidno, to je bil moj uvod v jamranje. Ampak najprej: paintball v soboto je bil kul. Našvical smo se FUŁ, res prava telovadba. Ene 4 ure smo se podili po gozdu. Tokrat smo bili sami neprofesionalci, tako da mi je šlo zelo dobro. Kljub kampiranju nekaterih revežev! Vojnih ran pa nisem imel, vsaj tako sem mislil do danes, ko sem na mečah opazil modrico, ki pa je komaj vidna. Sem pa zato že takoj po prvih 2 minutah boja dobil kar soliden udarec s stani poligona (beri: padel), oteklina je še vedno na svojem mestu :)

Naslednji dan me je obiskal musklfibr, kar me ni zaustavilo pri pripravi zakon piknika. Res je bilo fajn. Zvečer sem se še obilno napil vode, kot preventivni ukrep, da me ne bi zjutraj obiskal muci. In je delovalo, saj je moralo, če me je pa fotr že zjutraj zvlekel na tenis. Ni mi šlo najbolje in tudi novi lopar mi ni všeč. Itak nisem od njega pričakoval kaj dosti, ker je bila njegova cena za eno ničlo nižja, kot bi bil pripravljen odšteti.

Popoldne pa me je čakala košnja. Jao... Kdor je že kdaj kosil ve, da večja površina visoke trave in kosilnica s košaro ni dobra kombinacija. Na vsakih 30 metrov je bila košara polna in moral sem jo odnesti in izprazniti (pa tudi vsakič znova zaganjat kosilnico je rahlo utrujajoče). Je bilo kar primerljivo s triurnim fitnesom :D In fotr hoče jutri spet na tenis. HA-HA. Jutri počivam! In tudi sicer, potrebujem en dan za dolgočasenje. Da bom imel občutek da mi počitnice počasi minevajo.

*spodaj* Od nekoga ultra sexy špegli :P

P.S.: Aja, pa prišli so rezultati od izpita. Res je 10 :)

Pišem počasi

2009-07-10T12:43:00.007+02:00

Ker vem da ne znaš hitro brati.

Tale črni čaj z aromo pomaranče in cimeta kar lepo diši. Okus je pa bolj tak... Je pa res, da je še prevroč. Ampak se mi ne da delat kave. Moje razpoloženje je nekako primerljivo z vremenom, dež zunaj - dež znotraj :) Prejle sem malo brskal po spletu in me je totalno zamorilo. Tako se človek trudi zbasat vso nepotrebno kramo v omaro, ampak enkrat se preveč nabere in se razsuje po celi sobi. Zadnje dni praktično nič ne spim.

Hurts with every heartbeat...

Pa drgač?

Gre ane. Tisti porazen izpit je bil bolj porazen, kot sem pričakoval (beri: negativno). Imam pa zato vsaj možnost, da dobim lepšo oceno in mogoče pridem skozi letnik brez ocene nižje od 8. Kar meni osebno sicer pomeni praktično nič, ampak komu drugemu pa bi, in... ja.

Je bil pa včeraj kar v redu dan. Doma me ni bilo praktično nič, malo sem šel kosit trato, malo sem se peljal na morje in nazaj, ter malo sem se imel lepo z Uršo (aka Scufano Čarovnico Uršo :P). Danes zaenkrat zabušavam oziroma čakam na avto, potem grem po nakupih za piknik, nato se pa dobim še z Matejo. In bo še en dan naokoli.

Bolečine iz preteklosti mi pa še kar ne dajo miru. Vsaka druga pesem mi oživi spomine in še ko se hočem zamotit s kakšnim filmom, se pojavi kakšno ponesrečeno naključje (recimo film El orfanato). Kljub temu da je supernaturalen mi je bil precej všeč.

Pred kratkim sem gledal še film In the Loop. Glede na to da sem zelo zbirčen - pri komedijah sem še posebej strog - je film odličen. Primitivnega humorja praktično ni, razen nekaj sočnih kletvic, ki prav lepo dopolnijo in povežejo vse skupaj. Sam sem film dojel kot parodijo na človeka in vse njegove slabe lastnosti. Satira bi se temu reklo?
Moram pa priznati, da sem težko sledil zgodbi. Vse se tako hitro dogaja, toliko je oseb in tako hitro govorijo, da se mimogrede malo zgubiš. Ali pa sem enostavno preveč zabit, da bi dojel. Kot je komu ljubše :D Ga bom pa vsekakor najmanj še enkrat pogledal, kar je pri meni velika redkost.

Slike tokrat (iz principa?) ne bo!

P.S.: Sedaj ko se mi ni treba več učiti za izpite, opažam da mi malo več druženja zelo dobro dene. Dokler se zvečer ne uležem v posteljo... prazno posteljo.

Konec! (skoraj)

2009-07-08T14:55:00.003+02:00

Oziroma če smo bolj natančni, "konec zaenkrat". Izpit danes je šel po načrtu. Najprej sem ga rešil, nato pa šel še enkrat skozi vsa vprašanja. Zamudil sem se celih 12 minut. Sicer sem doživel presenečenje ravno pri zadnji nalogi, ki je nisem med učenjem nikjer zasledil, ampak mi je pomagalo znanje iz prejšnjega izpita (klinična biokemija), tako da sem jo menda pravilno rešil. Manj kot 10 ne pričakujem (kot sem tudi napovedal). Rezultati bodo uradno znani v ponedeljek popoldne.

Še vedno pa čakam na porazen rezultat od prejšnjega tedna. Ne vem zakaj se tako obirajo s popravljanjem...

Skratka, če bo porazen rezultat 6, potem me čaka samo še en izpit septembra. Na to se pije (in jé) v nedeljo! Vremenska napoved zaenkrat ugodna, če bo jutri še vedno, bom pomirjen. Na Šmarno pa ne grem v temu blatu in mrazu. Drug teden. Pa še v adrenalinski park. Kmalu za tem še skok s padalom (letos pa čisto zares!). In seveda še vse ostale počitniške dejavnosti :) Predvsem veliko kolesarjenja.

Pa še obvezno nevmesno slikovno gradivo, Maticu* na čast:

*En drug Matic kot ponavadi, ta je iz dolenjske.

Ne vem naslova pa da se ubijem

2009-07-05T11:35:00.011+02:00

Vsak dan razmišljam, da bi tule kaj napisal, pa se mi zdi zapis dolgočasen še preden ga začnem. Med izdelavo "urnika" za naslednji teden pa sem prišel do sklepa, da potrebujem naslednjo nedeljo čevape in pivo. Zato se sedaj obvezujem in (javno) vabim vse ki me poznajo, da pridejo 12.7. k meni na piknik.

Pa da še malo pojamram glede ~~poletnega~~ vremena. Naj slika govori zase:

Kljub temu grem v četrtek predvidoma na večerni obisk Šmarne gore, v soboto na paintball in v ponedeljek na Limbarsko goro (mtb). Slednje samo v primeru da me piknik ne bo preveč... "utrudil" :)) Sicer je pa itak krajša tura ampak baje kar lušna.

Sedaj pa naprej učit patofiziologijo...

Pester

2009-07-01T17:07:00.004+02:00

Teden je za mano. No, malo več kot teden. Začetek je bil sicer neprijeten, a o tem ne bom pisal tule. V torek je sledil izpit iz klinične biokemije -> 10 :)
Po izpitu sva šla s Sandro še na kavo in padla v debato, da sva komaj prišla ven :D 4 ure so bile takoj mimo.
Sredo sem si vzel bolj zase oziroma za švicanje. Pa še malo sem se igral po kuhinji. Sledil je četrtek = piknik. Daniela nas je naročila ob 11. uri in seveda sem prišel do minute točno. Njihove rovte z antičnim mostom niso bile pretiran problem. Kasneje sta se privlekla še ostala dva udeleženca (ja, zelo veliko nas je bilo :P). Oziroma bolj en in pol, kajti Urša je bila videti samo na pol živa :D Ampak smo ji vdahnili življenje in je bilo prav prijetno. Domov sem odšel v dišeči jopici ^^
Petek je bil namenjen za učenje. V tem pogledu popoln neuspeh. Zvečer pa sem se odpravil v Horjul, da bi udarili en biljard. Ko sva se s Primožem ravno ogrela, je prišel še Gaga (Gašper). In potem... se je počasi razvila zelo... nenačrtovana zgodba, ki se je končala šele v soboto zvečer :D O podrobnostih tule res ne bi govoril.
Od nedelje do danes pa sem imel na urniku večinoma učenje začinjeno z veliko mero zabušavanja. Temu primeren je bil tudi današnji uspeh na izpitu. Računam na 45-55 %, torej na meji pozitivnega. Kot se je "teden" klavrno začel, tako se je klavrno tudi končal. AMPAK, se tolažim z desetko iz prejšnejga tedna in potencialno desetko iz naslednjega. Potem pa do zagovora diplome ne bom več videl nobene (desetke). :)

Sicer pa sem si za tole poletje naredil določene načrte, ki so odvisni samo od moje angažiranosti in samodiscipline. To je najboljši način da se izognem morebitnim razočaranjen in si obenem še zaposlim misli. Upam da mi bo na ta način uspelo v naslednjih nekaj mesecih več ali manj počistiti vso navlako na podstrešju.

Pa še ena slika, da ne bo preveč suhoparna objava. Naslov sem ji pa dal:

Popravi streho, ko sije sonce!

P.S.: Naložil sem nov Firefox, ki ne pregleduje slovnice. Važno, da je nova ikona programa. V glavnem, napake so/bodo verjetno bolj številčne kot ponavadi. Jok :)

Limonovec

2009-06-28T18:13:00.001+02:00

Mogoče pa rabim ožemalnik :)

Google Maps STREET VIEW

2009-06-22T12:05:00.010+02:00

Ne morem verjeti, da sem šele včeraj našel tole zadevo. Osupljivo! Virtualni sprehod skozi vsa večja mesta sveta. Že nekaj let nazaj je bil tak projekt s centrom Ljubljane (ne vem kako je danes s tem), ampak tole je pa projekt svetovnega merila. S pomočjo tega se bomo lahko pred odhodom v London sprehodili po ulicah potencialnih hostlov. Seveda se nisem mogel upreti, da ne bi šel tudi na izlet v Amsterdam. Matic, ti je tale ulica spodaj kaj znana? :D

Hitra navodila za uporabo: Dvoklik na poljubno točko na sliki da se tja pomakneš, kolešček na miški za zoom, "drag'n'drop" za obračanje pogleda, zgoraj desno klikni za celozaslonski način.

Prikaži večji zemljevid

Google strikes again!

Ne da se mi...

2009-06-21T18:45:00.003+02:00

Komu bi se pa dalo? 500 slajdov.

Zato si pa vmes krajšam čas z internetom. Fasciniral mi je filmič, ki ga je objavil Matic.

Navdušil pa me je tudi Demetri Martin. Slučajno sem naletel nanj. En primer nastopa:

Pa še en:

Demetri Martin - Large Pad - Watch more Funny Videos

Svašta

2009-06-18T09:46:00.008+02:00

Človek zvečer umakne avto pod drevo (slučajno zraven droga za "klofanje" tepihov), ker se pripravlja nevihta z morebitno točo, ko pa pride naslednje jutro avto prestavit, ga čaka tako obvestilo.

Enostavno... svašta o.O

Simobil GPRS/UMTS PC internet test

2009-06-16T10:14:00.006+02:00

Siol omrežje je na območju Ljubljane crknilo. Zato sem se zatekel k možnosti mobilnega telefona, ki ponuja uporabo le-tega kot modema. Povezovanje je sila enostavno, samo eno nastavitev v telefonu je treba spremeniti. Kako je pa s hitrostjo? Najprej sem preizkusil navaden prenos podatkov, ki je dosegal hitrosti do 143/11 kbps. Malce žalostno, ampak težko bi pričakoval več. Nato sem izvedel še test v 3G načinu. V treh poskusih je bila najvišja hitrost 960/254 kbps. To je pa za enostavno brskanje po internetu že sprejemljivo.

Ostane mi le še to, da ne prekoračim 100 MB prenosa :)

Icmanikova planina

2009-06-15T19:17:00.004+02:00

Torej... današnji ~~izlet~~ izziv. Zelo sem se ga veselil. Res da sem moral zgodaj vstati in za zajtrk jesti polnozrnate makarone brez vsega, ampak to so detajli ^^

Zbudil sem se kot ponavadi, ob zori. Nato sem čakal da bo zvonil alarm, pa ga kar ni bilo. Prepričan sem bil, da že zamujam, a takrat ko sem se odločil pogledati na uro, je bilo še 15 minut do alarma. Začuda je teh 15 minut minevalo zelooooooo počasi.

Ampak vse to sploh nima nobene veze. Skratka, od doma sem se odpravil z 10 minutno zamudo. Pred mano je bila ena ura vožnje, vsaj tako je bilo mišljeno. V bistvu mi je prav pasalo malo vožnje tudi z avtom. Odpravil sem se na avtocesto in potem proti Kamniku. Vse lepo in prav. V Kamniku prej nisem bil še nikoli, zato sem se orientiral po zemljevidu, ki mi je veleval da grem samo "čez". Kot se je izkazalo, potrebuješ za "naravnost" tudi par zavojev v križiščih in rondojih. In sem dvakrat falil, sram me je -.-

Po dodatnih 15. minutah stran vrženega časa, sem bil končno na pravi cesti. Vsaj tako sem upal in imel sem prav. Ampak rovte po katerih me je pot vodila, so bile res... rovte od rovt. Takih cest še hrvati nimajo! Res obupno. Še posebej ko poleg vsega niti ne veš če se prav voziš. In kaj me je pravzaprav tako motilo? Za začetek bi lahko bila kje kakšna tabla v kero smer kam prideš. Ampak dobro, to je že nadstandard. Huje je to, da je cesta dovolj široka za 1 (EN) avto. Se ne hecam. Seveda zaradi tega ni niti sredinske črte, ker bi vse skupaj zgledalo kot dvosmerna kolesarska steza :D Jooooooj groza res. Pa ne rečem da bi bil to nek kratek odsek. Ne, to se je vleklo eno tretjino poti, ene 20 kilometrov. In tudi to samo po sebi še ni tako hudo, razen če upoštevaš, da je cesta totalno najbolj možno ovinkasta - česar takega še nisem videl. In tudi to ne bi bilo tako grozno, če bi ne bili vsi ovinki totalno nepregledni! Avtomobile, ki so mi prišli nasproti - iz ovinka kakopak - bi lahko preštel na prste, ampak bili so: traktor, kombi, avtobus, trije tovornjaki in en osebni avto. Z avtobusarjam sva šla komaj mimo, šlo je dejansko za centimetre, ker je bila na eni strani bankina, na drugi skalnata stena. Potem se je pa še voznik nekaj pizdil... -.-

Nisem še končal. Marsikdo bi uspel predvideti, da je cesta že sama po sebi v razsulu. Ok, nič novega pri nas. Poleg tega ob cesti ni nikakršnih... "kresničk" (uni koli z - rdečimi na desni in belimi na levi - kresničkami). Saj ne da sem jih rabil, ampak ko že ravno šinfam cesto ^^
Veliko huje kot to pa je, da ni nobenih omejitev. Me zanima kdo lahko tam vozi 90 :D Omenil sem ovinke, moram pa dodati še serpentine, ki jih ni malo. Pa so morda kake opozorilne table, ki ti preprečijo da prideš z 60 km/h v serpentino? No ja, ne morem reči da jih ni, ker so bile... v vsakem 5. primeru. Ravno dovolj, da misliš da si varen, pa v resnici nisi. Nekajkrat je bilo kar kritično in sem komaj dovolj upočasnil, večinoma sem bremzo tiščal šele v ovinku. Ko sem naštudiral sistem, sem pač zaviral pred vsakim ovinkom (beri: na 50 metrov). Kot že rečeno, ovinki so bili nepregledni in ni bilo moč predvideti, kaj te čaka.

Občasno sem prišel v kako vas, kjer pa je zopet komična situacija - delo na cesti :D Dejansko sem se dvakrat vozil čez gradbišče, zaradi redkega prometa se vsak lahko zapelje kar skozi, seveda je bilo potrebno paziti na delujoče bagre in seveda delavce, ki so bili vsepovprek. Ne, nisem še končal :D Navdušili so me tudi leseni mosti :D Kje si še videl most iz ladijskega poda no :D Bilo jih je sigurno 5.

Tako je zgledala moja vožnja. Saj ne da se ni dalo voziti, ampak moral sem dati to iz sebe, ker je bilo res obupno.

Kdor je pričakoval reportažo kolesarjenja, si lahko sedaj oddahne. Vsekakor čestitam, da si prebral/a do tu. Če ti ni všeč, kdo ti je kriv da bereš? :P

Štartal sem na zadnjem zastonj parkirišču. Orientacija je bila od začetka malo težavna, ampak vseeno sem prišel na pravo pot (v bistvu sem šel ves čas samo naravnost). Vzpon je bil kar naporen. Krivdo pripisujem v določeni meri vremenu, bilo je menda zelo soparno. Z veliko težavo sem se prabijal meter za metrom. Sicer pa je bilo delno oblačno in prijetno hladno (okoli desetih). Zelo hitro pa sem začel švicat kot v savni. Vse dokler nisem prišel do vrha. Sicer pa je klanec večinoma srednje strm, podlaga pa za vzpon kar solidna. Počivati sem moral danes kar veliko :/ Bom drugače rekel, veliko sem se ustavljal, da sem lahko naredil par fotk :P

Vožnja je bila brez posebnosti, na poti sem opazil nekaj koz in celo nekaj srn. Aja, in ne smem pozabiti neskončnih rojev muh! Na srečo sem pekel z muhami dal prvič skozi že nekaj časa nazaj, in mi je bilo lažje. Vseeno pa še nikoli tako hudo kot danes. Ko sem na (gorskem) sedlu počival, so me tako "napadle", da sem dobesedno bežal. Eno sem celo vdihnil, a mi jo je uspelo izpljunit. Fuj! Za tem me je čakala dokaj ravna pot, dokler nisem prispel tik pod Icmanikovo planino. Tam se je začela obligativna pešpot, ampak od začetka tega nisem hotel verjeti. Porival sem kolo v razrit klanec, a po ene 200 metrih obupal. Spust na takem terenu ni bil možen, zato ni bilo smisla, da grem s kolesom naprej. Odvrgel sem ga in nadaljeval peš. Moči mi je že zdavnaj zmanjkalo in s težavo sem prišel do koče na planini. Razgleda pa ni bilo, zato nisem imel druge možnosti, kot da nadaljujem še nekaj 10 metrov višinske razlike do razgledne točke. Tam pa sem na mrtvo obležal, kot je razvidno na sliki (tista bela malenkost spodaj desno).

Dejansko sem bil vesel da je konec in z veseljem sem se odpravil nazaj. Kolesa mi ni nihče ukradel :P Kdo je pa tako nor da se bo po takih brezpotjih zgubljal ^^ Srečal sem samo dva pohodnika.

Spust od sedla naprej je bil precej monoton. Spominjal me je na Krim. Sama cesta pa je bila nekoliko neugodna za vožnjo, podlaga je bila precej zbit makedam, po vrhu pa je bil srednje debel pesek, ki je idealen za destabilizacijo kolesa. Če sem šel malo hitreje, mi je kolo kar suvalo levo in desno. Na enem ali dveh ovinkih sem celo zadriftal z obemi gumami :D Sicer pa sem večinoma vozil okoli 40 km/h. Nisem hotel pretiravati, ker pač preden bi našli polomljenega kolesarja v teh rovtah, bi lahko minil že cel teden :)

Ko sem prišel nazaj do avta, so bili moji prsti hvaležni počitka (zaviranje...). Pospravil sem kolo, pojedel malico in se odpravil nazaj domov. Med spustom sem izgubil zemljevid, tako da za nazaj sem moral iti po spominu, kar pa niti ni bilo težko. Edino kar sem porabil več časa, ker sem se ravnal po tablah, ki ponujajo najkrajšo pot v predšentviškotunelski infrastrukturi, zaradi česar je bila vožnja daljša (namesto čez Vodice me je vodilo čez Trzin/Tomačevo).

Ni mi všeč zapis, preveč je jamranja in literarno za v smeti :D

Pa še slikce:

Icmanikova planina

Želje

2009-06-12T21:16:00.002+02:00

So nevarna stvar. Zakaj? Ker se iz njih lahko razvije marsikaj slabega. Če imamo prevelike želje in se nam ne izpolnijo, nas to potre. Lahko celo z namenom izpolnitve te želje, storimo kaj neumnega. Pa jo še vedno ne izpolnimo. Postanemo obsedeni. Začnemo živeti v svetu želja in prihodnosti. Pozabimo na tukaj in sedaj. Življenje teče mimo nas.

Zato je potrebno biti previden kaj si želiš. Najbolje je pretehtati, kolikšna je verjetnost, da se nam želja izpolni. V kolikor so možnosti majhne, je nujno potrebno tako željo vzeti pod nadzor. Sicer lahko pride do zgoraj omenjenega scenarija.

Skratka, skromnost je lepa čednost. Pa ne zato, da izpademo skromni, ampak da se na nek način zavarujemo.

Jaz pravim: pomisli na najbolje, pričakovanja imej realna, pripravi (sprejmi možnost) pa se na najslabše. Zaželi si majhne stvari vsak dan, ne pa eno veliko v celem življenju.

Kaj pa ti meniš?

Dneva D in E

2009-06-11T17:13:00.004+02:00

Za spremembo oba uspešna. Tale trDNA je od mene terjala veliko truda. Prvi in sklepam/upam tudi zadnji izpit letos, ki sem ga moral dvakrat opravljat. Po mojih informacijah je najtežji, čemur v prid govori tudi dejstvo, da ga je pisalo na tem roku 7 absolventov, pa sta samo 2 naredila (pa še to oba s 6). Ampak naša generacija je pridna in smo bili pozitivni trije od štirih. Na koncu sem dobil 9 in sem res zadovoljen. Sploh ker so mi sedaj ostali samo še izpiti, ki so kvečjem lažji. Pa tudi časa za učenje bom imel dovolj. Je pa res da imam zadnji izpit septembra :(

Kakorkoli, tole je lepa prelomnica zame in si zasluži svoj vpis. Še en korak bližje k diplomi. Aha, ko sem že pri temu, grem napisat mail asistentki, če je še kaj prostora zame!

Testing...

2009-06-09T16:56:00.004+02:00

Kupil sem naglavno kamero za 399 € in poskusil kako se obnese. Ni nobene montaže ali zvočne podlage, ampak samo dolgočasen test kamere.

Ok nisem nobene kamere kupil, uporabil sem mobitel pritrjen na čelado :D. Bi se skoraj dobro obneslo, če ne bi bil telefon obrnjen preveč v tla. Pa tudi slika ni ravno HD. Sem pa zato privarčeval nekaj sto evrov :P

Konec

2009-06-01T19:22:00.003+02:00

Danes smo imeli še zadnje predavanje... ever. V bistvu so bili trije seminarji. Iskreno povedano, bili so bedni. Ampak verjamem, da ni več motivacije. So me pa sošolke razvedrile s svojim opravljanjem... to je nekaj kar znajo samo punce :P

Ampak jih bom pogrešal... res :(

Google Wave

2009-05-31T14:38:00.004+02:00

Nova zadeva iz Googla, ki bojda pride v javno uporabo enkrat do konca leta. Kaj je fora? To je storitev, ki naj bi nadomestila elektronsko pošto in "instant messaging" (ne znam prevesti; MSN, ICQ, Skype...). Poleg tega omogoča povezovanje različnih virov in izboljšano komunikacijo med večimi osebami. Mogoče bi še omenil, da je vse dobro časovno zabeleženo in lahko enostavno sledimo vsem informacijam v zgodovino. Vse skupaj pa poteka v realnem času.

Toliko sem uspel izluščit iz začetnega dela predstavitve, zaenkrat se mi zdi super. Edini pomislek imam glede varnosti vseh teh podatkov, ki se bodo shranjevali na strežnikih (na tem namreč temelji vsa stvar). Itak pa danes na internetu praktično ni nobenega varnega kotička...

Kogar zanima več, si lahko pogleda naslednji video (pozor, ura in dvajset minut):

Resnica

2009-05-28T16:07:00.003+02:00

The truth is out there

Tako blizu, pa tako daleč. Resnica namreč. Čisto vsakdanja stvar, a vseeno tako zanemarjena.

Kje začeti?
Mogoče pri najbolj aktualni in popularni tematiki: politiki. Še dobro da živimo v edinem dobrem sistemu. Pošteni in svobodni demokraciji. Vladavini ljudstva. NOT. Kakšna vladavina ljudstva, lepo te prosim. Svobodna izbira? Ja, le katerega lažnivca, katero podgano bom izbral, da mi postavlja pogoje življenja. Neke vrste oddaja "Slovenia's next top RAT". Ampak pri podganji dirki je dobro vedeti to, da ne glede na to ali zmagaš ali ne, še vedno si podgana. Pa dobro, ne bom razpravljal o politiki.
Lahko bi rekel kakšno v malo ožjem družbenem smislu. Recimo o trgovini. O tem, kdo je "najboljši sosed", kaj je "dobro zame" in kaj je "poceni kvaliteta". Je vse to res? Plačaj, pa ti povem. Mah, kaj bi zgubljali čas, samo plačaj, pa smo opravili. Besede so tako ali tako odveč, če ne nosijo nobene vrednosti. Lahko ti pa še besede zaračunam. Pri čemer ti laži prodam veliko dražje ko resnico. Slednja pač ne gre v promet. Zakaj bi tvegal z dejstvi, če lahko živiš v pravljici, ki je poleg vsega še veliko bolj fleksibilna in prilagodljiva od resnice.
Hja, lahko bi govoril o religiji. Zakaj bi iskal resnico, če je lažje na svoje strahove odgovoriti z lažmi. Nočem umret, nočem da je moje trpljenje zaman. Hm, kaj bi mi prav prišlo... da pomislim... AHA, že vem! Po smrti mi bo vse poplačano z večnim rajem! Uf, takoj lažje diham.

Laži na vsakem koraku. Zato ni čudno, da tudi sami lažemo. V šoli, v službi... policiji :P Ampak najhuje je, da lažemo svojim bližnjim. V redu, vsak ima pravico manipulirat sam s sabo, lahko dela s seboj kar hoče. To 100 % podpiram. Ko pa so vpleteni drugi, je zadeva malo dručna. Nekateri svoje bližnje tepejo. Grozno. Drugi jih ponižujejo. Ojoj! Tretji jih varajo. Pa ja ne?! Še dobro, da nekateri "samo" lažejo. Tisti, ki se pa samo sprenevedajo, si pa itak zalužijo medaljo. Ane? NE! So direktne metode destruktivnosti in so tihe, počasne in hinavske. Ki niso zato nič manj destruktivne. Nam pa omogočajo, da si zatiskamo oči pred resnico. Kot pravijo... resnica boli, zakaj bi se izpostavljali. Če se nam čez čas vse trojno podre pač nismo krivi. Drugi so krivi, ker se ne slepijo tako kot mi. "Bele laži" so pa itak zaželjene. "Ja no... mal si se pa res zredila", občinstvo se zgrozi: "Kakšen ciničen prasec!!!"

Žalostno... da je tako občinstvo. Strah pred resnico je odveč. Samo znati jo moraš sprejeti. Ampak nihče noče sprememb. Ker spremembe zahtevajo nekaj truda. In trud je odveč. Pa saj veš kako pravijo, brez muje se še čevelj ne obuje. Zato se ne pritoževat, ampak ukrepat. Saj je še čas? Ne, ni ga. Samo eno življenje imamo in še to se konča prej kot pričakujemo. Če bi ti ostalo še 10 sekund časa, bi raje videl/a iskren nasmeh, ali slišal/a lažnivo pohvalo? Think about it. In namesto sekund pomisli na leta. Na celo življenje.

Hočeš živeti v kupu laži ali v peščici iskrenosti?

P.S.: Cordy, sm še kej pozabu?

Zdravje

2009-05-26T16:10:00.003+02:00

Današnji izvidi krvi in urina so bili normalni. Seveda če zanemarim 5kratno povišanje urobilinogena :D

Se mi je pa popravil pH urina, kot kaže je povečan vnos mesa naredil svoje. Tudi pritisk se mi je nekoliko izboljšal. Zobke mam pa lepe, po besedah zobozdravnice. Ne estetsko lepe, ampak v smislu dentalne medicine, da ne bo pomote. Ampak to je samo sistematski pregled, tako da kdor me ne mara... še vedno je upanje da imam raka ali kaj podobnega ;) Sem bil pa hitro konec. Vsaj v primerjavi z ostalimi. V bistvu niti ne vem koliko je trajal za ostale, ker sem končal med prvimi (če ne celo prvi).

Tudi računalnik je doživel intenziven pregled. Oziroma kar formatiranje. Sicer je šlo narobe vse, kar bi sploh lahko šlo (nisem imel CDja za peko winsov, zapeku DVD ki je med inštalacijo povzročil abortus, disketa z RAID gonilnikom ni delala, USB ključ ni hotel prevzeti vloge nosilca podatkov, passporta mi ni zaznal, gonilniki so se delali norca iz mene...), ampak mi je uspelo. Tako da končno mi vsi programi normalno delujejo. Operacijski sistem sem (na roko) pošteno oklestil vseh nepotrebnih procesov in storitev. Trenutno imam odprt firefox in winamp, vse skupaj 30 procesov in 330 MB zasedenega pomnilnika. Groovy 8) V idle stanju pa 28 in 260. Nič ne bo s kupovanjem novega rama :)

Vse ostalo kar je novega, bo pa pač potonilo v zgodovini, ker mi trenutno nič ne pride na pamet (niti se mi ne da :P).

Aja, mogoče še zanimivost. Zadnjič sem videl invalida, ki se je vozil v invalidskem vozičku, zadaj pa je imel oznako "80" (avtomobilska oznaka, da vozilo ne more/sme preseči te hitrosti). Car :D

Danes

2009-05-25T22:09:00.001+02:00

Ne bom napisal nič!

Potni list

2009-05-20T11:29:00.002+02:00

Moj prvi zunanji disk. Navdušen sem. Lep je. Celo manjši od pravega potnega lista. Ne potrebuje napajalnika. In še najvažneje, (dovolj) hiter je! Vsaj tako se mi zdi (700 MB ~ 40 s). Pa še cena je razumna :)

Voda

2009-05-16T22:14:00.000+02:00

Pijem, puščam, ampak važn da sm sexy.

Naključja

2009-05-15T21:52:00.004+02:00

So zadnje čase pri meni sila pogost pojav. Res, prav nenavadno je že vse skupaj. Na primer, Neja doživlja podobno krizo kot jaz in slučajno sva imela vrhunec praktično na isti dan. Brez da bi bila v stiku. Ampak ok, se zgodi. Potem me napadajo pojave iz nanizank. Sicer se zavedam, da človek podzavestno išče okoli sebe podobnosti s svojim življenje, ampak skoraj v vsaki epizodi se najde neka vzporednica z mano. Nazadnje je šel House v umobolnico. Cameron se oklepa sperme mrtvega moža. V Lost-u bi radi zbrisali preteklost, pa nočejo, ker se potem ne bi nikdar spoznali. In itak vedno je vsak v napačnega zaljubljen, če pa ne, pa naredi nekaj narobe, da gre vse v maloro. In pol se zadnjič celo noč premetavam po postelji in razmišljam o svojem zebra sindromu. Zjutraj se zalimano odpravim na faks. Računalniške vaje pa to. Prižgem komp in se prikaže custom ozadje z zebro. Tako, v slikarju narisano. Sej ne, da imajo ponavadi vsi računalniki odvzete administratorske pravice za spreminjanje ozadja. No ta očitno ni imel, in nekdo se je spomnil ravno zebro narisat. To noč sem imel veliko časa in sem premišljeval še o tem, kako smo vsi skupaj velika čreda zombijev. Vsak se počasi, debilno in slinasto plazi za nekom drugim, ki pa ga to ne zanima, ampak se tudi sam za nekom plazi. In Neža se na isti dan odloči napisat tole: "Its funny how we ignore the ones who adore us, adore the ones who ignore us, love the ones who hurt us, hurt the ones who love us."

So what now?

Mižat ali pa v drugo stran gledat. Ali pa oboje. Zihr je zihr. Mogoče si oči iztaknit. V ušesa vosek nalit. Usta zalimat.

Hm, razmišljam kako bi lahko še bolj brezvezen prispevek napisal. Težko, ampak vse se da če se hoče. Pa se mi ne da. Ne da se mi nič. Jutri šmarna gora? Aaaaaah, kaj pa vem...

Epic FAIL!

2009-05-12T13:43:00.002+02:00

En kompletek zabavnih posnetkov :)

Zašvicu fuŁ

2009-05-10T20:43:00.003+02:00

V bistvu je bila temperatura precej znosna, po gozdu je prav prijetno pihal hladen piš. Niti naporno ni bilo preveč, kljub temu, da sem zadnji mesec več ali manj samo presedel. Rok bi rekel, da je to kondicija zaradi vožnje do šole in nazaj. Kar vidim ga kako pravi: "Se kar pozna." XD
Me je vedno zajebalo vreme ali pa faks. Danes pa pač ne!

Deloma mi je celo uspelo spraznit glavo. Poudarek na "deloma". Sklepam da je kriva orientacija. Ki sploh ni bila potrebna, ker poznam pot na pamet že v miže.

Skratka lušno. Tudi utrujen sem in upam da bom zaradi tega lažje zaspal.

Sicer me je pa potem doma zajebaval računalnik. Najprej sem takoj zbrisal slike, ki sem jih prenesel na računalnik (ponesreči, in ne, nisem neumen (ok ne bom glih trdil^^)). Ok, si pač povlečem nek recovery tool, tako lepo "free" je pisalo da niti nisem nič bral. Naložim zadevo, poskeniram particijo. Slike so bile intaktne in z velikim veseljem kliknem "Save"...

PLEASE REGISTER

AAAAAAAAAAAA fuki se!!!!

In potem sem v jezi hotel povleči serial key, in ko mi je Azureus odprl nov torrent, mi je presnel dve slike, ups -.-

No tega sem se zavedel šele ko sem povlekel drug program in mi dveh ni našel. Ki pa sem jih vseeno rešil s print screenom iz prvega programa, pač z malo slabšo resolucijo.

P.S.: upam da se Lauri izide ;)

Čakam se

2009-05-08T22:28:00.002+02:00

Pa se res? Kako naj vem, kaj se zares dogaja? Kaj če me čaka kdo drug? Morda pa jaz koga čakam, ki to nisem jaz. Zanimiv stavek pride. Skoraj bi že človek rekel, da je brez smisla. Ampak brez smisla ne more bit. Kvečjem je lahko smisel ovit v skrivnost. Nekaj kar ne razumeš, še ni neumno. Mogoče enostavno ne veš dovolj. Spet je pa vprašanje, kaj ali kdaj je dovolj, in kako se tega sploh zavedaš. Ne moreš se. Lahko samo ugibaš. Ugibanje je pa itak subjektivno. Res da na podlagi dobrih razlogov postane razumno, ampak vsak lahko najde svoje razloge. Ki sicer niso ravno njegovi, pač pa tako rečemo, ker jih je on poudaril. Ali pa je ona. Ja, lepše se sliši, če je ona. Jaz tako pravim. Ker raje slišim njen glas. Če se ne strinjaš, se motiš. Tako to je. Seveda lahko ti trdiš obratno, pa s tem samo še dodatno zapleteš zadevo, zato ti odsvetujem. Žrtvuj se za dobro debate. No ja, debata, monolog, saj je isto. Mislim, jasno da ni isto, recimo da je podobno. Ok, saj vem da ti tega ne rečeš, ampak kaj te pa stane, če se vseeno strinjaš?

Rajc rajc.

My World

2009-05-01T11:37:00.003+02:00

Repost (kiwi je epic)

Ampak pesem je večna.
Vsaj zame.

2009-04-26T13:48:00.001+02:00

Gorski kolesarji

2009-04-23T13:57:00.002+02:00

vir: :polet, 23. april 2009, leto 8: št. 16

Single

2009-04-18T23:35:00.000+02:00

Again.

Tolk o mojem ljubeznskem zivljenju...

I still haven't found...

2009-04-18T19:59:00.002+02:00

Več ali manj sem zabluzil dan. Zunaj se otroci derejo. Matr kere hiperaktivne punce, to govorijo k navite oO

Delal popravo poročila. V bistvu sem samo dodajal kozmetične popravke, ker jih pač asistent zahteva. Verjetno si ga drka na naša poročila.

Tko je torej ta... odjeb. Nism si mislu...

50 centov

2009-04-17T22:23:00.005+02:00

Ne, to nima veze z ameriškim raperjem. Mislim... ima, toliko kolikor se podobno sliši, tega pač ne morem zanikat. In ne vem zakaj se sploh razjasnjujem, saj je vendar moj blog.

Danes sem doživel neke vrste spoznanje. Bilo je v trgovini. V tisti, kjer ponavadi slišim podoben glas in... ah. Še začel nisem pa sem že zašel iz teme. Kaj morem, če mi pa misli ves čas bežijo samo v eno smer...

Skratka. Bili sta dve blagajni. Seveda sem najprej temeljito ocenil, v katero vrsto se mi bolj splača postaviti. Bilo je izenačeno, zato sem zbral tisto, ki je bila bližje. V naslednjih nekaj minutah pa se mi je krvni tlak podvojil, utrip pa potrojil. NE PRENAŠAM POČASNIH BLAGAJNIČARSKIH PROCESOV!!! Na noter sem kričal na ves glas, na zunaj pa verjetno komaj zgledal malo nemiren. Preden sem prišel na vrsto, je šlo skozi sosednjo blagajno sigurno dvojno število ljudi. Verjetno se sliši totalno banalno, ampak to me je v zelo kratkem času tako ujezilo, kot nič drugega. Ok, razen slabih voznikov. In moje mtke. Kar vidim svojo mater kako me ozmirja s kolerikom in zraven umira od smeha.

Je bilo pa danes izjemoma tudi nekaj prijetnega. Prejel sem kompliment s strani profesorice. Jasno je bil overstatement, ampak po pravici povedano je bilo to skromno dejanje podpore nekaj kar sem res potreboval. Ker zadnji časi so bolj... drek.

Aja, 50 centov sem našel na mizi in si kupil LEO-ta.

EDIT: Funky House Session prov sede :)

Hit & Run

2009-04-16T20:46:00.004+02:00

Koji kurac matic??? Dej se skuliri. Nism js kriv če mi ga noben noče vlečt! Ne mislm se pa cel dan nastavljat!!!

Nova objava

2009-04-16T20:33:00.003+02:00

Ja vem, brez domišljije sem.

Križaj je predavala o nekih stvareh, ki sem jih dejansko tekom dneva pozabil. Aja, kaveole in podobno. Šit pa le nisem pozabil.

Medveda smo imeli na Rožniku. Včeraj sem ga dvakrat prevozil (Rožnik, ne medveda), pa drugega kot konjev nisem zasledil. Ko smo že pri medvedih. Se mi zdi da sem kar od enkrat zgubil strah pred njimi. Zaradi več razlogov. Prvi je ta, da statistično je bolj varno srečat medveda kot se peljat v avtu (ok to sem iz riti povlekel, ampak se dobro sliši). Ampak dejstvo je, da jih ljudje stalno srečujejo, pa je redko problem. Tako da, zakaj bi ravno mene razkosal? Pa tudi če me. Kot da je smrt izogibna. Tako ali tako umremo. Sicer res da je verjetno malce grozno končat kot medvedova malica. Itak je pa vsega skupaj hitro konec. Sploh pa če uspemo preživet iz dneva v dan to grozno življenje, bomo pa ja preživeli še grozno smrt ;)

Ups

2009-04-15T21:37:00.002+02:00

Skoraj bi pozabil na blog. Mogoče bi pa bilo boljše če bi ga. Ampak kaj bi pravzaprav s tem dosegel? Razbremenil bi se za tistih nekaj minut, recimo da jih je/bo... 8. Hehe Daniela pravi da je mogla pizdit. In sedaj se nekaj zgovarja zakaj ne bere tega bloga :D
Ok, nazaj k minutam. Ali pa sekundam. Zanimivo da Angleži nimajo svoje časovne enote, a ni? Imajo funte in unče in inče, pri časovni skali pa so kot deklica poklenili in... se vklopili v družbo. Pičke!
Kdo si je sploh izmislil besedo PIČKA. PIČKA PIČKA PIČKA KURAC. Ja zelo sem vulgaren, bu-hu. Aja da se malo poslovenim, pravilno se reče KUREC. Za vsak slučaj, če bo kateri najstnik hotel v spis vključit to besedo, da mu ne bo treba uporabljat narekovajev.
Hm, oddaljil sem se od današnje teme. Zunaj pa je prav tako tema. Na podlagi tega dejstva lahko z veliko gotovostjo trdim, da je tema zunaj. Kar je v resnici paradoks, če je pa hkrati skrita v tem besedilu. Čudna so pota gospodova. In prav tem trenutku me je klical gospod Rok. Pravzaprav gospodič. Pri čemer se mi zopet poraja vprašanje: Zakaj se reče "gospod" in ne "gospodič" (bog pa to..). Razumem da je moškega spola, konec koncev krščanstvo žensko reducira v nadomestljiv del človeškega endoskeleta. Le kdo se ne bi strinjal s tem :P
Uf, če bi bile tole besede kake druge osebe bi si mislil: jao, kakšen nakladač. Ampak je tole moje avtorsko delo in v lastno skledo se ne pljuva. Razen če imaš posodo za pljuvanje. Nevljudo bi bilo pljuvati v tujo posodo za pljuvanje. Konec koncev lahko pride do homologne rekombinacije DNA, ki se v sledovih nahaja v slini. S tem bi človek - res da ex vivo - postal gensko spremenjen.
Tresk!! (udari palica "morale" po takih idejah)

Skratka! (v posmeh bralcem, ker tole ni/ne bo kratko)

Daniela pravi "jebi seee". Menda tisti e-ji poudarijo... jezo? V realnosti bi se smešno slišalo. Pa itak vem, da ne bi rekla na tak način, ampak z enim e-jem. Torej laže!

Zmanjkuje mi navdiha. Ampak nič ne de, kukavica me je zopet rešila. Resno. Ura je namreč točno 10 zvečer in očitno imajo sosedi uro s kukavico. Umetno kukavico seveda... upam. Nekoč bomo verjetno imeli genetsko spremenjene kukavice, ki se bodo že izvalile z vgrajeno uro okoli sebe. To bi bilo res kul! Ok, niti ne, ampak sigurno bi kdo bil vesel. In treba je spoštovat slehernega posameznika. (občinstvo se zasmeji)

No ko smo že ravno pri počitnicah (pol cm pod tem oknom piše "počitnice", usoda pa to). Junija se začnejo. Čeprav v resnici sem si jih že kar sedaj vzel. Všeč mi je bil seminar včeraj. Ali bolje rečeno, odsotnost seminarja. Ker se nisem nanj nič pripravil. Danes pa so bili prav tako seminarji, a sem jih bojkotiral. Pač edini seminarji, ki mi jih ni treba znat. Tako da sem jih kar prespal. Itak vem kako bi bilo, tja bi prišel z delnim zanimanjem in po 5 minutah bi mi bilo žal, da namesto tega ne ležim doma v postelji.

Drgač... vitamin C je kar dobra zadeva. Še posebej "s sladili... brez dodanega sladkorja". Ne bi se rad zredil od dveh decilitrov pijače na dan.

Neki je počl zuni, grem pofirbcat. Ma ne. Ne da se mi.

Počasi se daleč pride. Ah, kako sem zmeden. Hotel sem reči, da počasi ratujem utrujajoč. S tem da "počasi" je relativno. Recimo če ženska zapelje na avtocesto s 50-60 km/h, to za njo ne bo počasi, zame pa. Ah ja... ženske. Kje je pa moja ženska? Javi se?? :D

Animal psychic

2009-04-14T22:18:00.001+02:00

Trgal sem venčne liste iz cveta. Zadnjega so spremljale besede: "She loves me NOT".

Padam

2009-04-14T13:01:00.001+02:00

Sekunde so v resnici dnevi in resnica je v bistvu le misel. Hrup vetra je oglušujoč.

Vse kar vem je, da padam.

LOST

2009-04-13T19:14:00.004+02:00

Slika je zarotirana, ker se je blogger pač tako odločil in se mi ne da popravljati. Kot rečeno sem danes ruval kable in če kdo potrebuje cca 20 metrov koaksialnega kabla ga z veseljem podarim (za 5 €).

Kljub vsemu sem se danes odločil le za hiter obisk Toškega čela. A usoda je hotela drugače, Medvodam se nisem izognil. Ampak gremo lepo po vrsti.

Vzpon je bil razmeroma prijeten. Tuhtal sem, da bi se za spremembo spustil čez gozd proti Šentvidu, po nekoliko bolj tehnični poti. In sem šel. Najprej vse lepo in prav, na mestih je bilo res težko, ampak je šlo. Potem pa zmanjka poti. Eh, saj to je pa vendar en najbolj obljudenih hribov v tem koncu, bom že našel spet pot. Ko le ne bi bil tako neumen. Tista jasa je še bila prevozna. Potem pa sem prišel v malodane pragozd. Neskončne količine listja so se prav neprijetno pogrezale pod težo kolesa, nešteto podrtih in na pol preperelih dreves tudi ni bilo v pomoč. In tega ni bilo ne konca ne kraja... seveda dokler ni postalo še huje. Kar naenkrat sem bil soočen s tako strmino, ki jo še pešaku ne bi privoščil. Jaz pa tam telovadil s kolesom... Kar nekajkrat sem moral preskočiti potok, s kolesom v roki :)) Ampak končno se mi je nasmehnila sreča. Nečloveška strmina se je prelevila v manjšo ravnino. Ki je na mojo "srečo" bilo MOČVIRJE. Ne me jebat no...

Ne vem no, počutil sem se kot v oddaji "Ultimate Survival". Bil sem v situaciji, v katero se še največji kreten ne bi spravil prostovoljno. Ščasoma se je muka le končala, še vedno pa nisem imel pojma ne kje sem ne kam grem. Po soncu sodeč me je pot vodila proti Medvodam in nisem se motil. Vsega skupaj sem naredil poti za eno krajšo resno turo. Zdaj sem pa na mrtvo zmatran. S sabo namreč nisem imel dovolj pijače, hrane pa sploh ne. Pač še ena izmed mojih zanimivih avantur, ki jih ne bi rad nikoli več ponovil.

Moj računalnik kritično potrebuje formatiranje in mogoče celo doping v obliki dodatnega RAMa.

Druga polovica dneva ni potekala po načrtu, tako da imam sedaj ravno še čas, da predelam snov za jutrišnji seminar. Komaj čakam :)

Aja pa dva klopa sem uspel nabrat pri kolovratenju čez gozd. Oba sta bila v resnici drobni samici (kaj pa drugega). Eno sem opazil že med potjo ko mi je lezla po majici, druga se je pa uspela zagrizti v zadnji del noge, ampak sem ji pokvaril veselje in jo spulil ter v končni fazi uničil.

C'est la vie.

Zakaj lajaš ti moja pizdica mala?

2009-04-12T18:34:00.002+02:00

Toško čelo je vsako leto manjše. Mika me, da bi jutri šel kar na Sv. Jakoba. Morda pa res, bom še videl kako bo z vremenom.

Včeraj so računalniški nepridipravi okupirali strežnike PartyPoker.com z boti.

Primož mi je odprl porte na modemu, tako da mi Azureus lepo šiba. Fina stvar, da je modem hkrati tudi router in omogoča 4 žične in 3 brezžične povezave. Česar seveda ne potrebujem :)

Danes po več kot pol leta abstinence zopet zagnal Counter-Strike. Se zgodi :)

Nekoč mi je Katja celo dala en dober nasvet, ki mi je s časom nekako izpuhtel iz glave. Moram ga spet internalizirat.

Jutri bom malo pospravil sobo, v torek me pa čaka rekonfiguracija kablov po stanovanju. No ja, pa popravo poročila bi lahko naredil, se učil za kolokvij (ali izpit), ali pa celo začel delat enega od treh seminarjev, ki me še čakajo. Dolgčas mi ne bo, sploh pa je že skrajni čas za kak piknik ali poker večer, streljanje, tenis, hrana, športna vzgoja, šmarna gora, mtb... Za prvega maja grem mogoče v Celje. Upam da ne zašvicam fuŁ :)

Neki mi pa še kr manjka...

Na stekleni žici

2009-04-10T19:23:00.002+02:00

Juhej... I guess.

Samo da je konec tega gnilega tedna. Predvčerajšnjim gledal film JCVD. Ni slab, čeprav bi lahko bil boljši.

Izpit 44 %, a ni dovolj? :P

Današnji dan je bil brezvezen. In ko se mi 9 urni faks le zaključi, me še doma iz zasede napadejo. Hvala lepa.

Smisel tega vpisa je skrit. Celo pred mano.

Gremo kolesat

2009-04-08T16:20:00.004+02:00

Sedim tle v gatah in prebavljam hrano. Fotr je pojedel zadnjo malo konzervo tune in sem napadel ta veliko. Preveč. Ampak itak moram malo povečat vnos hrane, predvsem proteinov. In piva, upam da to tudi pomaga :D

Kot obljubljeno sem bil na kolesu. Nesiguren v svojo motivacijo, sem se odpravil na Rožnik, kar se je izkazalo za premajhen izziv. Zato sem šel še enkrat. In še tretjič :) Verjetno sem marsikateremu sprehajalcu sprožil Deja vu :D Saj bi še vstrajal, pa me je glava preveč bolela in bil sem brez energije. Prišel sem tudi do zelo pomembne ugotovitve: moram ASAP k zdravnici po recept za tablete! Antihistaminike. Prav bebasto se mi je cedilo iz nosa, sedaj me pa še oči pečejo.

Sicer pa je vse skupaj preveč hitro minilo. Ni bilo tistega očiščevalnega učinka, kot sem pričakoval. Očitno potrebujem močnejšo dozo, naslednjič grem kar na toško čelo in morda še naprej. V vsakem primeru pa si moram nabrati malo kondicije, da si ne bom naredil PREvelike sramote pred Natalijo :D

Zdaj pa na pivo, dva ali tri.

Slutnja

2009-04-08T12:21:00.002+02:00

Ja zajebana stvar. Niti ni tako važno, če se uresniči ali ne. Itak te dvom že prej po koščkih požre.

Zmatran

2009-04-07T18:53:00.005+02:00

Izpit... je bil po pričakovanjih, na robu pozitivne ocene, samo še ne vem na kateri strani. Potem sva se z Maticem dobila, se nakrmila in potem še nadirkala (gokart). Sva bila zelo izenačena. Zdaj sem pa doma, popolnoma zaspan. Imel sem v mislih še kratek kolesarski izlet, pa se mi reeeeeeeees ne da. Tako da bo to prišlo na vrsto verjetno jutri. Ali pa tenis. V četrtek ne bom imel nič časa, v petek še manj, vikend bo pa itak lep :)

Loterija

2009-04-06T10:55:00.001+02:00

Lajf je loterija. V vseh pogledih :)

Hehe

2009-04-05T21:28:00.003+02:00

Winamp je dal spet ene par dobrih predlogov za naslov. Ampak raje ne bom uporabil.

Počasi prihajam k sebi. Bil sem celo produktiven. Nekaj pospravljanja in celo učenja.

Sicer pa imam en poučen video za vse, ki še odraščajo. Zame je na žalost že prepozno, bi rekel.

One Word

2009-04-04T18:47:00.001+02:00

Pain.

Petek je zakon

2009-04-03T22:33:00.000+02:00

Pišem iz mobitela. Ležim v postelji. Upam da zaspim. Še bolj pa, da se ne zbudim.

Post 1. april

2009-04-02T17:49:00.001+02:00

Nategnit so me hoteli že navsezgodaj. Lepo spim, nakar zaslišim zvonec. Dvakrat. Nekaj sekund za tem pride en izmed staršev (ne vem kateri, bil sem zmeden od spanja) in reče: "Primož je pršu". Pa jim ni uspelo, takoj sem vedel da je finta. In sicer, Primož ponavadi ne pride nenapovedano, če že, pa po telefonu pokliče, sploh pa nikoli ne zvoni dvakrat. Drug razlog je pa ta, da so me s podobno zvijačo nekaj let nazaj prav pošteno zajebali. Bil je vikend in okoli 6. ali 7. ure so prav tako pozvonili in mi prišli v sobo povedati, da je prišel dedek in da moram dol. Podobne zadeve so bile takrat pri nas običaj, zato sem takoj skočil iz postelje in stekel po stopnicah do vhoda. Še dobro se nisem sploh prebudil in niti slučajno mi ni bilo jasno zakaj pred vhodom ni nikogar. Razgledam se na vse strani, nato pa še gor na balkon kjer vidim kako se mat in fotr zlobno krohotata. PRASICE!

Tega travmatičnega dogodka ne bom nikoli pozabil, zato me tudi ne morejo še enkrat na isto foro.

Sicer pa sem bil precej naiven danes. Primožu sem za sekundo verjel, da je res napihal 0,76 alkohola, ter Manci da je naredila izpit (kako naj pa jaz vem da to ni res :D). In na izklopu, da bodo plačevali moderatorje (končno bodo plačani za svoje bebasto delo brez konca, sem si mislil :D).

Ravnokar pa mi je fotr resno prišel povedat neprijetno novico (iz poročil), da bodo po novem vinjete tudi za kolesarje... hahahha FAIL XD (tole pišem na 1. april, ker kot sem povedal v prejšnjem prispevku, pozabim kaj se je dogajalo en dan nazaj)

In še pomembna novica: KONČNO SEM LAHKO NAROČIL OPTIKO!!!
Kar bi se moralo zgoditi že več kot eno leto nazaj. In potem še celo kolobocija pred kratkim (glej zapis "NESPOSOBNEŽI"). Ampak naj jim bo, telefoniral sem na njihovo glupo modro številko in na začudenje takoj dobil neko osebo ter se prav prijetno pomenil. Celo dan in uro priklopa so povedali. Vsaj nekaj da popravi ta grenak okus. Je pa res da so za 1€ podražili naročnino ter ukinili "4 mesece brez naročnine" (kar ni malo denarja = 108 €).

Za konec pa naj omenim, da sem se letos prav lepo pozabaval na račun drugih - 1. april pa to. Poleg spodnjega vpisa, ki je bil namenjen samo Lauri (in očitno Maticu :D), sem zvečer čisto slučajno dobil navdih, da bi lahko malo ponagajal sošolkam/cem. In sicer sem jih po mailing listi uspel prepričat, da pri nekem ne preveč priljubljenem predmetu pišemo izpit, kjer ga naj sicer sploh ne bi. Prav ponosen sem, da ni nihče ni podvomil v istovetnost posredovanega pogovora s profesorjem :D (no ja Sara je delno posumila). Skratka, vsi so bili ogorčeni, jaz pa sem smejal :P

Pred spanjem pa sem naletel na neko "storitev", ki ponaredi novico o poljubni osebi. Česar sem se poslužil, čisto mimogrede, brez resnejših namenov. Objavil na facebooku. Kar samo po sebi ni zanivo, dokler ne povem, da je ta novica bila nekoli sporne narave, govorila pa je o neki profesorici in kar je najhuje, ta novica je do nje prišla XD. Ampak kaj moremo, to je 1. april :P

In še res zadnja stvar, ki bi jo omenil, je podoknica sosedi. Sedim pred računalnikom nakar zaslišim "pevski zbor", ki je pred blokom prepeval pesem o čebelici Maji (očitno imam sosedo Majo)... svašta :D

Tole pisanje je utrudljivo. Imam namreč občutek, ko da sem veliko napisal.

Dež pada, moram se učit in pogrešam jo...