Gorski kolesarji

vir: :polet, 23. april 2009, leto 8: št. 16

Single

Again.

Tolk o mojem ljubeznskem zivljenju...

I still haven't found...

Več ali manj sem zabluzil dan. Zunaj se otroci derejo. Matr kere hiperaktivne punce, to govorijo k navite oO

Delal popravo poročila. V bistvu sem samo dodajal kozmetične popravke, ker jih pač asistent zahteva. Verjetno si ga drka na naša poročila.

Tko je torej ta... odjeb. Nism si mislu...

50 centov

Ne, to nima veze z ameriškim raperjem. Mislim... ima, toliko kolikor se podobno sliši, tega pač ne morem zanikat. In ne vem zakaj se sploh razjasnjujem, saj je vendar moj blog.

Danes sem doživel neke vrste spoznanje. Bilo je v trgovini. V tisti, kjer ponavadi slišim podoben glas in... ah. Še začel nisem pa sem že zašel iz teme. Kaj morem, če mi pa misli ves čas bežijo samo v eno smer...

Skratka. Bili sta dve blagajni. Seveda sem najprej temeljito ocenil, v katero vrsto se mi bolj splača postaviti. Bilo je izenačeno, zato sem zbral tisto, ki je bila bližje. V naslednjih nekaj minutah pa se mi je krvni tlak podvojil, utrip pa potrojil. NE PRENAŠAM POČASNIH BLAGAJNIČARSKIH PROCESOV!!! Na noter sem kričal na ves glas, na zunaj pa verjetno komaj zgledal malo nemiren. Preden sem prišel na vrsto, je šlo skozi sosednjo blagajno sigurno dvojno število ljudi. Verjetno se sliši totalno banalno, ampak to me je v zelo kratkem času tako ujezilo, kot nič drugega. Ok, razen slabih voznikov. In moje mtke. Kar vidim svojo mater kako me ozmirja s kolerikom in zraven umira od smeha.

Je bilo pa danes izjemoma tudi nekaj prijetnega. Prejel sem kompliment s strani profesorice. Jasno je bil overstatement, ampak po pravici povedano je bilo to skromno dejanje podpore nekaj kar sem res potreboval. Ker zadnji časi so bolj... drek.

Aja, 50 centov sem našel na mizi in si kupil LEO-ta.

EDIT: Funky House Session prov sede :)

Hit & Run

Koji kurac matic??? Dej se skuliri. Nism js kriv če mi ga noben noče vlečt! Ne mislm se pa cel dan nastavljat!!!

Nova objava

Ja vem, brez domišljije sem.

Križaj je predavala o nekih stvareh, ki sem jih dejansko tekom dneva pozabil. Aja, kaveole in podobno. Šit pa le nisem pozabil.

Medveda smo imeli na Rožniku. Včeraj sem ga dvakrat prevozil (Rožnik, ne medveda), pa drugega kot konjev nisem zasledil. Ko smo že pri medvedih. Se mi zdi da sem kar od enkrat zgubil strah pred njimi. Zaradi več razlogov. Prvi je ta, da statistično je bolj varno srečat medveda kot se peljat v avtu (ok to sem iz riti povlekel, ampak se dobro sliši). Ampak dejstvo je, da jih ljudje stalno srečujejo, pa je redko problem. Tako da, zakaj bi ravno mene razkosal? Pa tudi če me. Kot da je smrt izogibna. Tako ali tako umremo. Sicer res da je verjetno malce grozno končat kot medvedova malica. Itak je pa vsega skupaj hitro konec. Sploh pa če uspemo preživet iz dneva v dan to grozno življenje, bomo pa ja preživeli še grozno smrt ;)

Ups

Skoraj bi pozabil na blog. Mogoče bi pa bilo boljše če bi ga. Ampak kaj bi pravzaprav s tem dosegel? Razbremenil bi se za tistih nekaj minut, recimo da jih je/bo... 8. Hehe Daniela pravi da je mogla pizdit. In sedaj se nekaj zgovarja zakaj ne bere tega bloga :D
Ok, nazaj k minutam. Ali pa sekundam. Zanimivo da Angleži nimajo svoje časovne enote, a ni? Imajo funte in unče in inče, pri časovni skali pa so kot deklica poklenili in... se vklopili v družbo. Pičke!
Kdo si je sploh izmislil besedo PIČKA. PIČKA PIČKA PIČKA KURAC. Ja zelo sem vulgaren, bu-hu. Aja da se malo poslovenim, pravilno se reče KUREC. Za vsak slučaj, če bo kateri najstnik hotel v spis vključit to besedo, da mu ne bo treba uporabljat narekovajev.
Hm, oddaljil sem se od današnje teme. Zunaj pa je prav tako tema. Na podlagi tega dejstva lahko z veliko gotovostjo trdim, da je tema zunaj. Kar je v resnici paradoks, če je pa hkrati skrita v tem besedilu. Čudna so pota gospodova. In prav tem trenutku me je klical gospod Rok. Pravzaprav gospodič. Pri čemer se mi zopet poraja vprašanje: Zakaj se reče "gospod" in ne "gospodič" (bog pa to..). Razumem da je moškega spola, konec koncev krščanstvo žensko reducira v nadomestljiv del človeškega endoskeleta. Le kdo se ne bi strinjal s tem :P
Uf, če bi bile tole besede kake druge osebe bi si mislil: jao, kakšen nakladač. Ampak je tole moje avtorsko delo in v lastno skledo se ne pljuva. Razen če imaš posodo za pljuvanje. Nevljudo bi bilo pljuvati v tujo posodo za pljuvanje. Konec koncev lahko pride do homologne rekombinacije DNA, ki se v sledovih nahaja v slini. S tem bi človek - res da ex vivo - postal gensko spremenjen.
Tresk!! (udari palica "morale" po takih idejah)

Skratka! (v posmeh bralcem, ker tole ni/ne bo kratko)

Daniela pravi "jebi seee". Menda tisti e-ji poudarijo... jezo? V realnosti bi se smešno slišalo. Pa itak vem, da ne bi rekla na tak način, ampak z enim e-jem. Torej laže!

Zmanjkuje mi navdiha. Ampak nič ne de, kukavica me je zopet rešila. Resno. Ura je namreč točno 10 zvečer in očitno imajo sosedi uro s kukavico. Umetno kukavico seveda... upam. Nekoč bomo verjetno imeli genetsko spremenjene kukavice, ki se bodo že izvalile z vgrajeno uro okoli sebe. To bi bilo res kul! Ok, niti ne, ampak sigurno bi kdo bil vesel. In treba je spoštovat slehernega posameznika. (občinstvo se zasmeji)

No ko smo že ravno pri počitnicah (pol cm pod tem oknom piše "počitnice", usoda pa to). Junija se začnejo. Čeprav v resnici sem si jih že kar sedaj vzel. Všeč mi je bil seminar včeraj. Ali bolje rečeno, odsotnost seminarja. Ker se nisem nanj nič pripravil. Danes pa so bili prav tako seminarji, a sem jih bojkotiral. Pač edini seminarji, ki mi jih ni treba znat. Tako da sem jih kar prespal. Itak vem kako bi bilo, tja bi prišel z delnim zanimanjem in po 5 minutah bi mi bilo žal, da namesto tega ne ležim doma v postelji.

Drgač... vitamin C je kar dobra zadeva. Še posebej "s sladili... brez dodanega sladkorja". Ne bi se rad zredil od dveh decilitrov pijače na dan.

Neki je počl zuni, grem pofirbcat. Ma ne. Ne da se mi.

Počasi se daleč pride. Ah, kako sem zmeden. Hotel sem reči, da počasi ratujem utrujajoč. S tem da "počasi" je relativno. Recimo če ženska zapelje na avtocesto s 50-60 km/h, to za njo ne bo počasi, zame pa. Ah ja... ženske. Kje je pa moja ženska? Javi se?? :D

Animal psychic

Trgal sem venčne liste iz cveta. Zadnjega so spremljale besede: "She loves me NOT".

Padam

Sekunde so v resnici dnevi in resnica je v bistvu le misel. Hrup vetra je oglušujoč.

Vse kar vem je, da padam.

LOST

Slika je zarotirana, ker se je blogger pač tako odločil in se mi ne da popravljati. Kot rečeno sem danes ruval kable in če kdo potrebuje cca 20 metrov koaksialnega kabla ga z veseljem podarim (za 5 €).

Kljub vsemu sem se danes odločil le za hiter obisk Toškega čela. A usoda je hotela drugače, Medvodam se nisem izognil. Ampak gremo lepo po vrsti.

Vzpon je bil razmeroma prijeten. Tuhtal sem, da bi se za spremembo spustil čez gozd proti Šentvidu, po nekoliko bolj tehnični poti. In sem šel. Najprej vse lepo in prav, na mestih je bilo res težko, ampak je šlo. Potem pa zmanjka poti. Eh, saj to je pa vendar en najbolj obljudenih hribov v tem koncu, bom že našel spet pot. Ko le ne bi bil tako neumen. Tista jasa je še bila prevozna. Potem pa sem prišel v malodane pragozd. Neskončne količine listja so se prav neprijetno pogrezale pod težo kolesa, nešteto podrtih in na pol preperelih dreves tudi ni bilo v pomoč. In tega ni bilo ne konca ne kraja... seveda dokler ni postalo še huje. Kar naenkrat sem bil soočen s tako strmino, ki jo še pešaku ne bi privoščil. Jaz pa tam telovadil s kolesom... Kar nekajkrat sem moral preskočiti potok, s kolesom v roki :)) Ampak končno se mi je nasmehnila sreča. Nečloveška strmina se je prelevila v manjšo ravnino. Ki je na mojo "srečo" bilo MOČVIRJE. Ne me jebat no...

Ne vem no, počutil sem se kot v oddaji "Ultimate Survival". Bil sem v situaciji, v katero se še največji kreten ne bi spravil prostovoljno. Ščasoma se je muka le končala, še vedno pa nisem imel pojma ne kje sem ne kam grem. Po soncu sodeč me je pot vodila proti Medvodam in nisem se motil. Vsega skupaj sem naredil poti za eno krajšo resno turo. Zdaj sem pa na mrtvo zmatran. S sabo namreč nisem imel dovolj pijače, hrane pa sploh ne. Pač še ena izmed mojih zanimivih avantur, ki jih ne bi rad nikoli več ponovil.

Moj računalnik kritično potrebuje formatiranje in mogoče celo doping v obliki dodatnega RAMa.

Druga polovica dneva ni potekala po načrtu, tako da imam sedaj ravno še čas, da predelam snov za jutrišnji seminar. Komaj čakam :)

Aja pa dva klopa sem uspel nabrat pri kolovratenju čez gozd. Oba sta bila v resnici drobni samici (kaj pa drugega). Eno sem opazil že med potjo ko mi je lezla po majici, druga se je pa uspela zagrizti v zadnji del noge, ampak sem ji pokvaril veselje in jo spulil ter v končni fazi uničil.

C'est la vie.

Zakaj lajaš ti moja pizdica mala?

Toško čelo je vsako leto manjše. Mika me, da bi jutri šel kar na Sv. Jakoba. Morda pa res, bom še videl kako bo z vremenom.

Včeraj so računalniški nepridipravi okupirali strežnike PartyPoker.com z boti.

Primož mi je odprl porte na modemu, tako da mi Azureus lepo šiba. Fina stvar, da je modem hkrati tudi router in omogoča 4 žične in 3 brezžične povezave. Česar seveda ne potrebujem :)

Danes po več kot pol leta abstinence zopet zagnal Counter-Strike. Se zgodi :)

Nekoč mi je Katja celo dala en dober nasvet, ki mi je s časom nekako izpuhtel iz glave. Moram ga spet internalizirat.

Jutri bom malo pospravil sobo, v torek me pa čaka rekonfiguracija kablov po stanovanju. No ja, pa popravo poročila bi lahko naredil, se učil za kolokvij (ali izpit), ali pa celo začel delat enega od treh seminarjev, ki me še čakajo. Dolgčas mi ne bo, sploh pa je že skrajni čas za kak piknik ali poker večer, streljanje, tenis, hrana, športna vzgoja, šmarna gora, mtb... Za prvega maja grem mogoče v Celje. Upam da ne zašvicam fuŁ :)

Neki mi pa še kr manjka...

Na stekleni žici

Juhej... I guess.

Samo da je konec tega gnilega tedna. Predvčerajšnjim gledal film JCVD. Ni slab, čeprav bi lahko bil boljši.

Izpit 44 %, a ni dovolj? :P

Današnji dan je bil brezvezen. In ko se mi 9 urni faks le zaključi, me še doma iz zasede napadejo. Hvala lepa.

Smisel tega vpisa je skrit. Celo pred mano.

Gremo kolesat

Sedim tle v gatah in prebavljam hrano. Fotr je pojedel zadnjo malo konzervo tune in sem napadel ta veliko. Preveč. Ampak itak moram malo povečat vnos hrane, predvsem proteinov. In piva, upam da to tudi pomaga :D

Kot obljubljeno sem bil na kolesu. Nesiguren v svojo motivacijo, sem se odpravil na Rožnik, kar se je izkazalo za premajhen izziv. Zato sem šel še enkrat. In še tretjič :) Verjetno sem marsikateremu sprehajalcu sprožil Deja vu :D Saj bi še vstrajal, pa me je glava preveč bolela in bil sem brez energije. Prišel sem tudi do zelo pomembne ugotovitve: moram ASAP k zdravnici po recept za tablete! Antihistaminike. Prav bebasto se mi je cedilo iz nosa, sedaj me pa še oči pečejo.

Sicer pa je vse skupaj preveč hitro minilo. Ni bilo tistega očiščevalnega učinka, kot sem pričakoval. Očitno potrebujem močnejšo dozo, naslednjič grem kar na toško čelo in morda še naprej. V vsakem primeru pa si moram nabrati malo kondicije, da si ne bom naredil PREvelike sramote pred Natalijo :D

Zdaj pa na pivo, dva ali tri.

Slutnja

Ja zajebana stvar. Niti ni tako važno, če se uresniči ali ne. Itak te dvom že prej po koščkih požre.

Zmatran

Izpit... je bil po pričakovanjih, na robu pozitivne ocene, samo še ne vem na kateri strani. Potem sva se z Maticem dobila, se nakrmila in potem še nadirkala (gokart). Sva bila zelo izenačena. Zdaj sem pa doma, popolnoma zaspan. Imel sem v mislih še kratek kolesarski izlet, pa se mi reeeeeeeees ne da. Tako da bo to prišlo na vrsto verjetno jutri. Ali pa tenis. V četrtek ne bom imel nič časa, v petek še manj, vikend bo pa itak lep :)

Loterija

Lajf je loterija. V vseh pogledih :)

Hehe

Winamp je dal spet ene par dobrih predlogov za naslov. Ampak raje ne bom uporabil.

Počasi prihajam k sebi. Bil sem celo produktiven. Nekaj pospravljanja in celo učenja.

Sicer pa imam en poučen video za vse, ki še odraščajo. Zame je na žalost že prepozno, bi rekel.

One Word

Pain.

Petek je zakon

Pišem iz mobitela. Ležim v postelji. Upam da zaspim. Še bolj pa, da se ne zbudim.

Post 1. april

Nategnit so me hoteli že navsezgodaj. Lepo spim, nakar zaslišim zvonec. Dvakrat. Nekaj sekund za tem pride en izmed staršev (ne vem kateri, bil sem zmeden od spanja) in reče: "Primož je pršu". Pa jim ni uspelo, takoj sem vedel da je finta. In sicer, Primož ponavadi ne pride nenapovedano, če že, pa po telefonu pokliče, sploh pa nikoli ne zvoni dvakrat. Drug razlog je pa ta, da so me s podobno zvijačo nekaj let nazaj prav pošteno zajebali. Bil je vikend in okoli 6. ali 7. ure so prav tako pozvonili in mi prišli v sobo povedati, da je prišel dedek in da moram dol. Podobne zadeve so bile takrat pri nas običaj, zato sem takoj skočil iz postelje in stekel po stopnicah do vhoda. Še dobro se nisem sploh prebudil in niti slučajno mi ni bilo jasno zakaj pred vhodom ni nikogar. Razgledam se na vse strani, nato pa še gor na balkon kjer vidim kako se mat in fotr zlobno krohotata. PRASICE!

Tega travmatičnega dogodka ne bom nikoli pozabil, zato me tudi ne morejo še enkrat na isto foro.

Sicer pa sem bil precej naiven danes. Primožu sem za sekundo verjel, da je res napihal 0,76 alkohola, ter Manci da je naredila izpit (kako naj pa jaz vem da to ni res :D). In na izklopu, da bodo plačevali moderatorje (končno bodo plačani za svoje bebasto delo brez konca, sem si mislil :D).

Ravnokar pa mi je fotr resno prišel povedat neprijetno novico (iz poročil), da bodo po novem vinjete tudi za kolesarje... hahahha FAIL XD (tole pišem na 1. april, ker kot sem povedal v prejšnjem prispevku, pozabim kaj se je dogajalo en dan nazaj)

In še pomembna novica: KONČNO SEM LAHKO NAROČIL OPTIKO!!!
Kar bi se moralo zgoditi že več kot eno leto nazaj. In potem še celo kolobocija pred kratkim (glej zapis "NESPOSOBNEŽI"). Ampak naj jim bo, telefoniral sem na njihovo glupo modro številko in na začudenje takoj dobil neko osebo ter se prav prijetno pomenil. Celo dan in uro priklopa so povedali. Vsaj nekaj da popravi ta grenak okus. Je pa res da so za 1€ podražili naročnino ter ukinili "4 mesece brez naročnine" (kar ni malo denarja = 108 €).

Za konec pa naj omenim, da sem se letos prav lepo pozabaval na račun drugih - 1. april pa to. Poleg spodnjega vpisa, ki je bil namenjen samo Lauri (in očitno Maticu :D), sem zvečer čisto slučajno dobil navdih, da bi lahko malo ponagajal sošolkam/cem. In sicer sem jih po mailing listi uspel prepričat, da pri nekem ne preveč priljubljenem predmetu pišemo izpit, kjer ga naj sicer sploh ne bi. Prav ponosen sem, da ni nihče ni podvomil v istovetnost posredovanega pogovora s profesorjem :D (no ja Sara je delno posumila). Skratka, vsi so bili ogorčeni, jaz pa sem smejal :P

Pred spanjem pa sem naletel na neko "storitev", ki ponaredi novico o poljubni osebi. Česar sem se poslužil, čisto mimogrede, brez resnejših namenov. Objavil na facebooku. Kar samo po sebi ni zanivo, dokler ne povem, da je ta novica bila nekoli sporne narave, govorila pa je o neki profesorici in kar je najhuje, ta novica je do nje prišla XD. Ampak kaj moremo, to je 1. april :P

In še res zadnja stvar, ki bi jo omenil, je podoknica sosedi. Sedim pred računalnikom nakar zaslišim "pevski zbor", ki je pred blokom prepeval pesem o čebelici Maji (očitno imam sosedo Majo)... svašta :D

Tole pisanje je utrudljivo. Imam namreč občutek, ko da sem veliko napisal.

Dež pada, moram se učit in pogrešam jo...

Prasc

No tale vpis bo pa namenjen moji dragi in njenim nastopom pred kamero ;)

Mogoče so nekateri izseki malo privatne narave, ampak po mojem ne bo panike.

Skratka, zmontiral sem nekaj najbolj zanimivih kadrov v eno tako ljubko celoto.

Evo ga: