Kakšen težak!

Skeptik. Cinik. Nihilist. Mogoče celo pesimist. Točno tako, tokrat bom analiziral sam sebe.

"Nejeverni Tomažek. Kaj morš bit tok skeptičen. Nadležni skeptiki."
Jah jebat ga, pač ne verjamem kar vse na besedo. A bi moral? Bi bil potem boljši človek? Bolj prijeten? Žal mi je, ne bo šlo. Vsak posameznik slej ko prej vidi, da je resnica ponavadi očem skrita. Ko pa enkrat začneš nasprotovat prepričanju večjih skupin ljudi si pa sploh težak, ki ne pusti drugim veselja. Imejte ga, kdo vam ga brani. Jaz pri prečkanju ceste pogledam levo in desno tudi takrat, ko imam zeleno luč.

Še Primož mi je nekoč dejal, da sem cinik. Površno gledano je to negativna opazka. Meni osebno pa se zdi kvečjemu obratno. Začetniki cinizma so bili že stari Grki, ki pač niso verjeli v materializem in neka umetna družbena in kulturna pravila, temveč le v vrednote. Iz tega se je razvil današnji pojem cinizma, ki predstavlja nekoga, ki brez spoštovanja pljuva čez prepričanja drugih. Pa se ne gre za spoštovanje. Enostavno ne verjamem v tradicijo, religije, bonton, bele laži, poroke, pogrebe in ostale nedotakljive družbene protokole. "O mrtvih samo dobro", pravijo. Ne me jebat, a ne vidiš kakšna hinavščina je to? Dokler je bil živ, si lahko pljuval po njemu, sedaj ga pa kuješ v zvezde? Mislim... a to je iz strahu, da te sedaj kot duh lahko vidi, kako ga opravljaš in se bojiš, da ti onemogoči pot v nebesa? In poroka. Kaj ti bo poroka? A ko se poročiš se problemi končajo? Potem se kar naenkrat drastično zmanjša možnost za razhod? Ne? Kaj pa je potem smisel poroke? Poleg tega da se ženske lahko načičkajo in gostje, ki jih noben ne pozna nažrejo dobre hrane. Pesek v oči. Občutek pripadnosti v čredi. Vsak se mora poročiti. Zakaj? Tako pač je, ane?

Nihilist. Eksistencialistični nihilist. Življenje samo po sebi nima nobene vrednosti. Sem črnogled ane? Kakšno vrednost pa ima? Daj na stran vse religije in klišeje pa ostaneš brez odgovora. Če pa že upaš pogledati resnici v oči, vidiš da življenje nima pomena. Naša eksistenca ni nič plemenitejša od eksistence mravlje. Ampak to ne pomeni, da se mi zdi življenje neuporabno. Sploh ne. Življenje je lahko fenomenalna zadeva. Trik je samo v temu, da mu moramo sami dati vrednost, s primernimi vrednotami. Kaj je po mojem smisel življenja? Z eno besedo: harmonija. Natančneje, harmonija z vsem živim. S floro, favno, ljudmi. Na žalost pa svetu vladajo ravno obratne vrednote. Tekmovalnost, individualizem. In to v same skrajnosti, preko trupel! Mi pa si rečemo... ah, saj to je pač svet. To je tam nekje stran, zunaj mojega dosega. Ne. Svet si ti. Svet je tvoja družina. Tvoj sosed, prodajalec v trgovini. Vsak ima moč spremeniti ta svet. Samo to se ne bo zgodilo, ravno zaradi uveljavljenih običajev, ki sem jih omenjal v prejšnjem odstavku. Vsak hoče biti samo normalen in preživeti.

Pesimist? No, jaz pravim da sem realist. Vendar moje besede velikokrat kar izžarevanje črnogledost. Na primer, po mojih predvidevanjih ne bomo nikoli dosegli prej opisane harmonije. Prav nasprotno. Pospešeno bežimo iz oaze. V puščobo, v smrt. Kaplje pozitivnih vrednot so popolnoma porazgubljene v morju egoizma, laži, požrešnosti. In samo na slabše gre. Žal imamo tekmovalnost v genih in namesto, da bi jo ukrotili, jo še spodbujamo. Izmislili smo si države. Prilastili smo si okolje, živo in mrtvo, ki v resnici ne pripada nikomur in hkrati vsem. Zares ironično, kako se posmehujemo morebitnemu lastninjenju Lune, pa saj smo na Zemlji storili točno isto zadevo. Narisali črte, določili tvoje, moje. Zaradi požrešnosti pa tudi to ni bilo dovolj, hoteli smo vse in še več. To počnemo že toliko časa, da nas sploh ne moti več. Niti ne vidimo več absurda v temu. Ali morda ni sumljivo, da si 5% svetovnega prebivalstva lasti 95% vseh svetovnih sredstev. Ostalih 95% prebivalstva se pa z večjo ali manjšo težavo prebija skozi suboptimalne pogoje. Ampak juhej za kapitalizem, juhej za demokracijo! (številke so simbolične)

Tako. Same pripombe so me. Nič mi ni prav in prav nič me ni sram tega. Spremenil bi skoraj vse, če bi lahko. Zavračam svet vrednot, kot ga imam pred očmi.

"Kakšen pa je potem tvoj predlog, pametnjakovič?!?". Me veseli da vprašaš :D
Ne, moj predlog ni skupinski samomor, niti uporaba jedrske fizije za likvidacijo človeštva. Kljub vsem negativnim pripombam vidim v principu zelo preprosto rešitev. Zadeva se zatakne le pri temu, da bi bilo potrebno umazati vse te sprane možgane okoli nas. Kot sem rekel, nirvano vidim v harmoniji. Ker direktnega globalnega vpliva ni moč imeti (oziroma mi manjka pameti, da bi bil tega zmožen), ostane še lokalni vpliv. Zato verjamem v ljubezen v najbolj poetičnem smislu, v prijateljstvu ki presega besede in spoštovanje do vseh soljudi. Sreča je v neskončnosti trenutka, ko si z ljubljeno osebo, v solzah smeha ob brezskrbnem kramljanju in prijaznem pozdravu neznanca. Saj pravim, kakšen težak sem! :P

Da pa bom zares fer, moram še sam sebi zalučati eno pronicljivo retorično vprašanje:
Si zdaj vesel, ko si takole pokroviteljsko potrepljal svoj ego?

Muska

Najprej sem mislil, da imam že 100 objav, pa sem ravnokar ugotovil, da je med njimi tudi nekaj osnutkov, v resnici je objav 94. No, kakorkoli, že nekaj časa me mika da bi lahko objavljal komade tule na blogu in končno sem odkril preprost in učinkovit način (samo klikneš na znakec za play). Tako da za začetek, the one and only Ntoko:

Ntoko - Slovenec sem

No pa še besedilo (nekdo ga ni čist lepo napisu):

Slovenec sm, Slovenec sm, na plaži s pekinezerjem,
velik prekratkim penisem, rodilnikom, dvojino,
samski do smrti al pa poročen desetkrat,
nkol ne bom mel otrok, imel bom pravnike,
najraj bi ustrelu Jankoviča, raj bi biu na njegovm mestu,
vrgu bombo na parlament ampak kaj če majo not še kej prostora zame,
nosm sončna sončna očala ponoč, sam materinga znamenja na čelu ne morš skrit,
žena je umrla devica, poznam jo bolj kot gdorkoli drug,
poročno noč preživela v laboratoriju,
pesek in podgane, ljubezen in njen protistrup,
v nedelo pr svetem jakobu pojem dominus nostrus na koru,
čez tedn sam seb delim obhajilo ko počasi in zanesljivo spreminjam kri v vino,
Slovenec sem, nož na vratu olimpijskih udeležencev,
Primož Peterka vprežen v ego trip tisočih revežev,
Slovenec sem, ko pobiram štoparke z belim mercedesem,
z leder sedeži in navijam Severino z mp3 pleyerjem,
Slovenec sem, moja občutljivost umrla s Kennyjem,
v eni roki nosim mastercard v drugi vzorec župnikove sperme,
v mojem bloku ne morem nikogar prost za eno žličko soli, Mercator je moj
najboljši sosed,
zunej zagrmi soseda kliče policijo, najstniki so v oblakih in misljo da že
letijo,
Slovenec sm, vsake pou leta grem čez ustavo z edigsom,
napaka ni napaka če se z njo večina strinja,
če si vsi iztaknemo eno oko bodo dvooki ljudje spački,
strpni do drgačnih doklr so vsi enaki,
in večina nesreč se ne zgodi po nesreč,
samomorilci prhajajo ven spomlad in ne puščajo pisem,
če bi umru v karambolu bi biu zdej legenda rocka,
namest tega si veteran brez prstana - izmeček popa,
Slovenec sm - krize identitete so in,
prvič pijan na rock otočcu, na soči potegnil prvi dim,
slovenec sm - s punco na klopci v City parku,
že 10 let sm na faksu, valda ne bom zdej ratu delaven,
podpisujm peticije, hodm na referendume,
pijem kapučino, na petrolu kupujem sendviče,
če nebi meu zjutri službe bi vstaju ob 1h popoudne,
če ne bi obstajale solze ne vem kaj bi počeu z očmi,
Slovenec sm, iz solzne doline, doline cvička,
Denis pokora, plod neuspešnega kondoma,
plod ne-domišljije, plod nesrečnega zakona,
plod sindikalnih izletov in zafrustriranih tajnic,
črno beli pionir kapitalistični državi,
v digitalni eri z analognimi možgani,
časopisi majo črno kroniko na prvi strani,
in po venah se pretaka kri državnega tožilca,
celo identiteto mi spravš na eno vizitko,
ne bo me na volitvah dokler ne klonirajo Krambergerja,
Slovenec sm, moja prestolnica bela Bratislava,
zadnji Praslovan, k se še ni naučiu plavat,
ne maram se pogovarjat in če že, pol obrekujem,
če se mi ne zdiš neumn sm najbrž nate ljubosumn,
moji prijatelji namest oči nosjo gumbe za plišaste medvedke,
nimajo ust pa vseen kažejo nasmeške,
moj kolega čas, s katerim se trudm ohrant stike,
mi bo jutr obrnu hrbet in me povozu v rikvrc,
Slovenec sm, vzem si ga na hard, vzem si ga na izi,
vsem si ga na ne poznam te in ti ne poznaš mene - SPIZDI !

Moj črni blog

Marsikdo bi si misli, da sem metalec ali kaj podobnega, ker imam tako "temačno" stran. Pa sploh ni res. Fora je v temu, da moje oči zelo rade počivajo. Siv font na črni podlagi je sigurno bolj blagodejen, kot črn font na beli podlagi. Ob tem skrbim tudi za zdravje oči morebitnih bralcev ;)
Odkar sem dodal števec, vidim da dejansko ljudje zaidejo na moj blog. Če pa kdo z zanimanjem bere je pa že povsem druga zgodba. Glede na to, da nimam komentarjev je odgovor verjetno bolj negativen :D Ali pa so (ste) bolj sramežljivi. Če bi pisal moj blog zaradi drugih, bi se morda celo sekiral, ampak v prvi vrsti pišem tole kot moj osebni dnevnik.

Vrnimo se nazaj k črnemu ozadju. Glavnega razloga namreč še nisem izpostavil. Gre namreč za to, da s črnim ozadjem varčujemo z elektriko in s tem pripomoremo k ohranjanju narave. Saj veste, letos je kot tsunami pretresla svet Neprijetna resnica in ob topli zimi se nam je Al Gore zableščal v obliki božjega sla. Spoznali smo, da je treba ukrepat, zato smo vsi skupaj z nasmeškom na ustih za 5 minut izklopili vse električne naprave v domovih (razen hladilnika, zmrzovalne, klime, bojlerja, računalnika...). Od začetka sem bil še zaskrbljen, ampak taka osveščenost ljudi mi je vlila nov zagon.

*Se odpelje z avtom v šolo*

Dodan števec!

Na internetu sem našel kvaliteten in zastonj števec obiskov. S pomočjo kopiranje in improviziranja v Front Page-u mi ga je uspelo lepo vgradit v blog :)

Števec pa si vsak lahko priskrbi na tem naslovu:
http://www.statcounter.com/

Zakaj T-files, oracla?

Verjetno ni nikomur, ki se je znašel tule, jasno od kje pobiram te naslove. Razlaga ni očitna, je pa preprosta. "T-files" je analogija na X-files. To pa zato, ker je bila to v mojih ranih letih najljubša nanizanka. Že občutki ob uvodni glasbi so bili izjemni :D Poleg nostalgičnega je tudi praktični razlog. Tale blog je v bistvu sestavljen iz datotek, dosjejev in je kot mapa z listi. Zato "files". Črka "T" pa jasno predstavlja mojo začetnico. Torej mapa z mojimi zapisi :)

Potem ostane še "oracla". To ime morda še spremenim, če se bo dalo. Izvira pa iz pogovorov z mojim prijateljem Arnejem. Beseda je izpeljanke iz besede "oracle". To pa je bil v starih časih prerok, modrec, jasnovidec... Orakelj nastopa tudi v filmu Matrica, kjer sem sploh prvič (no ja morda sem že pred tem gledal dokumentarec o grški pokrajini, kjer naj bi bil prerok) slišal zanj.
Z Arnejem sva velikokrat bluzila o jasnovidnosti in podobno, enkrat pa sem se zatipkal in falil zadnjo črtko, tako je nastal "oracla". Od tedaj naprej se me je prijelo to ime (oracla powah in podobne bedarije).

Google napreduje, reklame tudi

Zadnje čase zelo malo pišem. Vzrok temu je delno moja lenoba, delno pa dejstvo, da nimam nič pametnega za povedat. Sem pa opazil, da je google odprl novo storitev, ki se imenuje Picasa web albums. Storitev sama ni nobena inovacija, je pa novost pri googlu. Zaenkrat imajo uporabniki na voljo 1 GB prostora, urejanje slik in albumov pa je lepo in pregledno. Kar me ne preseneča. Praktično vse, česar se googlova ekipa loti, je uspešno. Prav tako tale blog. Po novem imamo lahko še kategorije ali "labels" tako kot pri gmailu in microsoftovi visti. Sicer sem se malo namučil, da sem popredalčkal vseh 40 prispevkov, a se je po moje splačalo.
Pri googlu mi je všeč tudi to, da za vse storitve potrebujem le eno uporabniško ime in geslo. Ker pa ponujajo skorajda vse internetne storitve je to zelo praktično.

Obstajajo sicer neke govorice, kako bo imel google kmalu pod nadzorom slehrnega uporabnika in s tem cel svet, ampak menim, da je strah odveč. Zasebnosti tako ali tako skoraj nimamo več, kaj mi pa lahko še vzamejo pa ne vem. Plačevati ne mislim ničesar, itak pa so danes v vzponu zastonj storitve v zameno za vsiljivo reklamiranje. Toda tudi tu obstaja rešitev. Dandanes "pop-up" okna niso več problem, prav tako obstajajo elegantne rešitve za izogibanje nadležnih reklamnih pasic ali "bannerjev". Pri uporabi firefoxa je to še toliko manjši problem, saj je potrebno namestiti samo dodatek, na primer "adblock plus". In reklame izginejo... brez sledu ;)

Seveda pa velja omeniti še enega izmed najbolj motečih načinov reklamiranja, to je spam. Če človek še tako pazi, bodo nekje staknili tvoj e-mail naslov in te jebali v glavo z raznoraznimi banalnimi sporočili. Dovolj je že ena napačna registracija, ali pa že to, da damo naslov svojim prijateljem, ki te mimogrede vpišejo na kaki sumljivi spletni strani...

Pa se ne konča pri pošti ali spletišču. Ne. Šli so celo v računalniške igre! Edina igra, ki jo igram že odkar je prišla ven, je counter-strike (CS). Zame je precej realistična in še vedno dovolj preprosta, da jo je užitek igrati. Seveda bi bilo brez človeških nasprotnikov brezveze. No, kakorkoli, sedaj so se spomnili že v igri montirat reklamne panoje (beri: jumbo plakate) :O
Mislim to je pa že preveč. Najprej so pred kakim letom ali dvemi, med nalaganjem igre kazali majhno okence z nevsiljivo reklamno vsebino. Sedaj pa moram poleg tega gledati še veliko reklamno sporočilo, vedno ko pogledam status igre. Tudi to še ni vse! Med tekanjem po navideznih pokrajinah so dodali reklamne panoje. Ki, kako priročno, menjavajo svojo vsebino od časa do časa. Ironija pri temu pa je, da so reklame v večji resoluciji kot tekstura okolice :D

Svašta! Pa da se ne omejim samo na računalnik. Ker živim dokaj na robu Ljubljane, si nisem mislil, da bom imel praktično pred blokom kdaj jumbo plakate. Res je, da se "center" širi tudi v mojo okolico (ravnokar sta iz zelene okolice pod mojim balkonom zrasla dva nova bloka). Hja, takle mamo....

Reklam po navadni pošti pa mislim da sploh ni potrebno omenjat.

No, da ne bo tale post napisan samo v negativni energiji, bom za konec izdal še moj najnovejši MTB cilj, ki me je očaral na prvi pogled. Ob prvem lepem vremenu ga osvojim! Haha, kaj se slepim, ob prvi priliki, ko ne bom imel šolskih obveznosti do vratu :D
Torej, turo čez lepo Slivnico si lahko ogledaš tule.