The end is near!

Resno. Že nekaj časa verjamem v propad trenutne "civilizacije", ampak vse kaže, da se to utegne zgoditi že zelo kmalu. Ne bi vedel točnega datuma, se pa zna zgoditi, da bom priča tej apokalipsi. Seveda če me prej ne doleti reciklaža.

Znamenja so več kot očitna, samo uokviriti jih nočemo. Na domači politični sceni kujemo v zvezde konzervativne politike, ki so bli pred 20. leti zapriseženi komunisti (janša), za glasnika resnice in pravičnosti imamo človeka, ki je edini v parlamentu zaradi nekaterih svojih kriminalnih dejanj sedel v zaporu (jelinčič), pljuvamo pa po županu, ki nas je vsaj delno rešil kovinske nesnage po naših žepih in denarnicah (Jankovič; kartice urbana). Včeraj so ga na kanalu A skoraj križali, češ da jim odreka ustavno pravico do plačevanja z Evri. Dobro da lahko na vlake in letala še vedno pridemo zgolj z gotovino (kdo sploh hoče kupovat karte...). Ker teli avtomati za urbane so popolnoma bedasti, kamorkoli stopiš se ob enega spotakneš, obup!

Anyway, ljudje so na robu preživetja, potem pa nek frajer zavozi podjetje, si poleg visoke plače nakaže bogato nagrado in odpravnino, ter gre v naslednje podjetje. Ljudje pa na cedilu. Cele dneve se jezimo kako nam Avstrijci kradejo koroško, Hrvati morje/istro/itd, Italijani Trst...

Bližnja država čez noč na skrivaj bankrotira in potegne še pol sveta zraven. Največjo velesilo vodi črni odrešenik brez rok in nog (pa zato z veliki usti). Najmanj razvite države imajo prostorsko stisko zaradi velikih količin jedrskega orožja.

Saj ne vem kaj je bolje, umreti od preproste bolezni nekje, kjer zdravniška pomoč sploh ne obstaja, ali imeti vso možno zdravniško oskrbo, pa te zajebe nezainteresiranost zdravnika, neučinkovitost sistema, tako ali tako pa si preden se prebiješ skozi čakalne vrste zrel samo še za v krsto.

Najbolj škodljivi komercialni preparati (tobačni izdelki, alkohol, mastna prehrana) predstavljajo najvišjo stopnjo užitka, po drugi strani nam ni dovoljeno gojiti, kaj še le uporabljati starodavnih zelišč, kot je na primer marihuana. Prepovedali so nam jo, ker... nam hočejo le dobro! Ja... takle mamo.

Dez/informacije so bolj smrtonosne kot kdajkoli prej. Zanimivo kako dobro cvetita hkrati tako paranoja kot manipulacije. Človek bi mislil, da se bosta izničila, pa se dogaja ravno obratno. Njuna sinergija nas v najvišji prestavi pelje v propad. Kaos največje stopnje. Naši možgani so že okuženi, manjka samo še zadnja stopnja. Kot virus, ki se najprej infiltrira v celico in zgodba je zapečatena. Sledi le še namnožitev in razpad celice. Je pa to slepa ulica, ko so enkrat vse celice uničene ne more virus nikamor več.

Živimo v pomanjkanju kapitala, pa nas še kar uspešno prepričujejo, da je rešitev še večja potrošnja. Vsi smo zadolženi, tako ali drugače. Z vsako stvarjo, ki jo kupimo, si povečujemo dolg. Vsak dolg pa prinese negativne obresti, ki tiho in neusmiljeno iz ozadja skrbijo, da se celoten postopek ne zatakne. In tako se denar pretaka, prek naših duš in teles, pri vsej tej naglici pa ne opazimo, da veliko več damo kot dobimo.

Še bi lahko našteval, ampak se bom tako kot vedno, tako kot vsak vrnil nazaj v puščavo razkošja in zamižal.

Slovenija in talent

Namenoma nisem napisal originalnega naslova šova, ker mi ni všeč njegovo namigovanje. Slovenija je v tem kontekstu dokaj relativen pojem, talent pa še bolj.

Kakorkoli, popularnost zadeve se je razširila po Sloveniji kot požar. Ljudje jokajo, vzdihujejo, se smejijo (in prdijo, rima se), medtem ko doma bulijo v neznance, ki iščejo pozornost. Ne sliši se kot nekaj posebnega, kajne? Pa poglejmo kakšen je temelj tega šova. Namen, če hočete.

DENAR.

Ja, denar in nič drugega. Iščejo neznanca (ki bo btw do zaključka šova že bolj slaven kot vsa slovenska estrada), kateremu bodo dali pod nos kos papirja, ki jim bo zagotovil (večji) del pogače. Sami se ne bodo ravno pretegnili, večino bo opravil Talent (ki se bo pehal za slavo in bogastvom) in pa narod (ki bo kupoval CDje in hodil na koncerte). Sedaj sem že kar privzel, da bo šov na koncu izpljunil glasbeno figuro. To je najbolj ziher varianta, ne vem zakaj bi producenti hoteli drugače. Lep primer je Susan Boyle. Zakaj je tako popularna (in je mimogrede prodala rekordn€ količin€ ploščkov)? Ker je boga, ker je nihče in ker zna peti. Nekateri se z njo poistovetijo nekaterim se pa smili. Tako da se ne bi čudil, če bo pri nas zmagal nek slep 5 leten otrok, ki kaže znake posluha.

Skratka, tale licenčna talentna oddaja je eno navadno komercialno skrapucalo. Takorekoč norčevanje iz tekmovalcev in gledalcev. Dejansko nima nobene vrednosti razen razvedrilne, pa še to izhaja iz prej omenjenih (in ne ravno hvalevrednih) občutkov občinstva.

V redu, kogar zabava naj sledi. Zanimivo je le to, kako so bili vsi glasni, da resničnosti šovi poneumljajo, sedaj pa se ob nedeljah zvečer za noben denar ne odlimajo od televizijskih ekranov.

Na, pa ravno ko sem hotel upokojiti tale blog...

Apple

Naslednji teden grem pa malo naokoli. Kam? Evo namig:

Obljube

Dragi moji krompirčki in cvetačice, čas je za novo blodnjo!

Naslov je sicer že sam po sebi zgovoren, ampak morda nekoliko dvoumen. Zato bom kar takoj definiral pomen obljube v tem kontekstu. Ljudje ponavadi ločijo dvoje: dogovor in obljubo. V odgovor na mojo pritožbo neupoštevanja sem že slišal: "Sej smo se samo zmenil, sej nism obljubu". Aha ok. Očitno imam jaz posebno razumevanje teh stvari. Zame je obljuba in dogovor isto in neupoštevanje le-tega se mi zdi izjemno nedopustno. Nekatere stvari jemljem za obljube, pa tudi če sploh izrečene niso. Pač jih privzamem. Recimo da od ljubezenske zveze ne pričakujem ničesar drugega kot zvestobe. Od bližnje osebe ničesar drugega kot iskrenosti.

In sedaj se počasi že bližamo bistvu tegale kratkega spisa. Obljube niso le nekaj ekskluzivnega, pač nas spremljajo skozi cel dan vsak dan. Radi rečemo da je naše glavno sredstvo – denar – sveta vladar. Ampak če je denar vladar, potem je sredstvo obljuba. Več ali manj je vse povezano z denarjem in v ozadju vsake izmenjave stoji obljuba. Na primer ko v trgovini na oddelku kruha naročimo hlebec, obljubimo trgovini, da bomo na blagajni plačali, trgovina pa obljubi delavcu, da bo za to svojo uslugo dobil plačilo ob koncu meseca. Hkrati pa se proizvajalec kruha obvezuje, da je živilo brezhibno. Precej nedolžno, a takoj se pojavi vprašanje: pa je živilo res brezhibno in še, ali je vredno svojega denarja? Če s pomočjo pesimizma še nadaljujemo: je delavec res dovolj plačan in ali bo sploh plačan? V trgovinah to niti ni problem, bolj zaskrbljujoče so razne tovarne kjer si upravniki izplačujejo mastne odpravnine, delavci pa že mesece delajo brez plače.

No evo kam smo prišli, pa smo komaj kruh kupili :D Ampak v resnici je področje prehrane zelo pomembno. Edino področje kjer je prisotno v množicah nekoliko ozaveščenosti (in veliko zmede) so prehrambeni aditivi. »Bojte se E-jev!«. To je cela zgodba zase, zato ne bom šel v podrobnosti. Naslednji problem so okoliščine gojenja ali z drugimi besedami onesnaženost. Da sploh ne začnem o gensko spremenjeni prehrani. Tukaj pa se že pojavi obogaten ekonomični potencial obljub. Ljudje so nevedni in prestrašeni, zato ob besedah »neoporečna, bio-predelava« kar poskočijo od veselja. V resnici jih ne zanima resnica v ozadju, dovolj je da sami sebe prepričajo kaj je res in kaj ne. Na zdravju se pač ne špara. Ampak to je šele vrh ledene gore. Kar se zdravja tiče se pravi kupi denarja delajo v farmacevtski industriji. Če bi nek nezemljan gledal 2 uri naše televizije bi mislil, da so razni koldreksi, aspirini in neoangini nujno potrebni za preživetje. Pa niso, niti ne koristijo našemu zdravju. So luksuzno blago. Kljub temu da živimo v napredni dobi, še kar velja prepričanje, da se je treba mrazu bati kot hudič križa. Češ, za zdravje. In potem ljudje ždijo cele dneve doma za zaprtimi okni in vrati, da ne bi zboleli. Ko stopijo ven se zavijejo v šale, kape, rokavice… Bog ne daj, da bi se v mrazu rekreirali ali celo slekli. »Boš pljučnico dobil!« Zanimivo da so Eskimi in drugi naseljenci ekstremnih razmer tako neverjetno zdravi.

Ampak še vedno nismo prišli do dna. Poleg zdravja je zelo če ne celo bolj pomembna lepota. Žal moram šovinistično reči, da so tu problem predvsem ženske in njihove kremice proti staranju ter raznorazne lepotne operacije. »V zameno za kup denarja ti obljubim srečo (in nekaj tednov bolniške ter možne zdravstvene zaplete ipd)«. Tu sploh ni potrebne reklame, ljudje kar sami hlastajo po teh izhodih iz njihove nesreče.

Če se vrnem k zdravju, naslednji nivo je popolno zavajanje. Seveda govorim o meni zelo ljubi alternativni medicini. »Plačaj mi kup denarja in obljubim ti da boš prepričan v svoje zdravje«. V bistvu: manj daš, več zaslužiš. To je po moji oceni najbolj plodno področje. Obljubiš ljudem nepredstavljivo in na račun tega veliko zaslužiš. Bolj ko je za lase privlečeno, bolj zapopadejo. Še en tak primer je cerkev. »Plačuj, pa ti obljubimo raj!«. Glavna tarča so tukaj človeške šibke točke. Strah pred boleznimi, strah pred smrtjo, strah pred osamljenostjo. Slednja pa ni povezana samo z lepoto, ki sem jo prej omenil, pač pa je ena trgovska niša tudi kurativne oblike. In sicer če enostavno ne najdeš partnerja, pa naj bo zaradi izgleda ali česa drugega, ti nekatere agencije v zameno za denar obljubijo, da ti poiščejo sorodno dušo. Kdor ni že tako daleč na lestvici obupanosti, pa tudi nima denarja za operacijo ima na voljo še nebroj raznih poceni rešitev za hujšanje in definicijo telesa.

In še najbolj fenomenalno ironičen komercialni slogan vseh časov:
"Dokazi, ne obljube!"
(že kar stara reklama za old spice)

Nauk zgodbe? Prodajaj obljube, ki bodo obliž za šibke točke ljudi in obogatel boš. Pri tem se pa izogibaj dejstev, v modi so pravljice.

Blejsko jezero

Se mi zdi da sem obljubil malo večji izziv. No, koliko večji, pa naj vsak sam presodi.