03 november 2009

bog

Ja, z malo začetnico. Iz principa! :P

Nisem našel nobenega (mojega) zapisa na to tematiko, in ker je zadnje čase to v virtualnem svetu aktualno, bom obdelal še jaz.

Najprej "disklejmer": ne zaničujem apriori oseb, ki verujejo, kvečjem vero kot pojav, če že. (jojme, kakšen stavek :D)

Pa začnimo kar s prvim argumentom bibličnih protagonistov: "Vera v osnovi uči DOBRO". Prvo kot prvo, vernik ki to izusti, ni pravi vernik. Nikjer v bibliji ni naslova: "Kako biti dober človek" ali kaj sorodnega. Tudi božje zapovedi so naslovljene samo kot BOŽJE ZAPOVEDI. Kaj je rdeča nit na primer krščanstva? Vera v boga in "našega" odrešenika, kristusa. Kaj se moli pri vsakem obroku? Bodi dober do drugih? Ne, "HVALA BOG, BLA BLA BLA, HVALA". Kakšna je PRVA zapoved? Bodi dober? Ne. Mogoče je to šele druga? Tudi ne. Tretja? Ne. No saj, v svetu je itak vedno važno samo prvo troje. Zlato, srebrno in bronasto mesto. Koga pa zanima kdo je bil 8. na svetovnem prvenstvu v nogometu. Kaj hočem povedat? Jah prve tri zapovedi dajejo samo eno sporočilo: Imaš da veruješ v boga!!! (ponovi trikrat). Toliko o TEMELJIH krščastva.

Naslednji argument: "Biblija je napisana v preprostih prispodobah, da bi neumni ljudje razumeli bistvo". Ok, ta izjava zanika samo sebe, dvakrat. Najprej, preprostih prispodob ni. Lahko poveš na preprost in direkten način, lahko pa zaviješ v celofan oziroma zakompliciraš s prispodobo. S slednjim pustiš tudi ogrooooomno manevrskega prostora za prosto (in s tem tudi napačno) interpretacijo, s tem pa smo prišli do drugega nesmisla: Zakaj bi "neumnega" človeka obremenjeval z inteligentnimi šiframi? Ali ni smiselno ravno obratno?

Dalje: "Vera pomaga ljudem, da se lažje prebijajo iz dneva v dan, vera jim je v tolažbo." Ok. Vsakemu svoje. Če se ne znaš sprijazniti z dejstvom, da imaš na razpolago samo čas od rojstva do smrti, pa veruj v svojega varuha. Če se bojiš smrti, pa veruj v posmrtno življenje. Če te je strah krivice, pa veruj v "končno sodbo". Ampak v temu primeru je vera samo zdravilo za strahopetnost in nič drugega. Sem spadajo tudi tisti "intelektualni" verniki, ki verjamejo v "nekaj več", ne vejo pa točno kaj. Pač strah jih je prevzeti odgovornost za svoja dejanja in priznati nemoč v primerjavi s širnim (krutim) svetom.

"Vera uči NENASILJE." No, če smo natančni ni tako. Uči SELEKTIVNO nenasilje. Slavni košček stare zaveze veleva, da je treba neposlušne otroke, prešuštnice in geje KAMENJAT. Ali je morda to prispodoba za božanje? Da sploh ne omenjam islamske svete vojne in kako so tudi križarji ta princip vzeli za svojega.

Kreacionizem bom kar izpustil, škoda zgubljati besede :D

"Vera ni slaba." Ok, o tem bi se dalo debatirati. Pa tudi če sklenemo da ni slaba, to še ne pomeni da je dobra.

"Vera ti daje vrednote, ki jih potrebuješ skozi življenje." Dajmo se omejiti kar na zapovedi. Recimo da so ravno zapovedi tisti glavni "take-home massage". Prve tri (in s tem najbolj važne smo že obdelali), nato pa sledijo več ali manj take, ki dejansko imajo vsaj delni pomen. Zakaj delni? Zato ker zopet uči selektivnosti. "Spoštuj očeta in mater". Najprej vprašam: s kakšnim razlogom? Zato ker je spoštovanje samo po sebi vrednota, ali ker so starši nek poveličan pojem? In še to: Starše se spoštuje, kaj pa obratno? Očitno je bolj pomembno, da te sosedova žena spolno ne vzburja, kot to da ne pretepaš ali posiljuješ lastnega otroka.

Skratka, vera je tista droga, ki jo nekateri potrebujejo, da zbežijo iz realnosti. Ima tudi neke segmente, ki spodbujajo pozitivne odnose, a ti so marginalni, slabo definirani in podrejeni glavnemu cilju, ki je samoohranitev vere. Tako kot virus sam po sebi ni slab, da izkorišča biološko mašinerijo za svojo reprodukcijo, tako tudi 4. zapoved ni slaba, ker ti ukazuje, da si ravno tako veren kot tvoji starši. S tem pa je je začaran krog zaključen.

Če bi vera bila vse to, s čimer jo božje ovčice zagovarjajo, bi bila biblija in vsi njeni nauku skrčeni v nekaj stavkov. Bil bi potreben vsaj en nadarjen pisalec, ampak ker sam to nisem, se bo (zaenkrat) treba zadovoljiti z mojim improviziranim približkom:
Spoštuj ljudi okoli sebe. Ravnaj z njimi, kot želiš da oni ravnajo s tabo. Pomagaj tistim v stiski. Vsak trenutek je lahko tvoj zadnji, zato ne odlašaj z dobrimi dejanji. Življenje je polno presenečenj, zato se nauči prilagajati in sprejemati dogodke, ki te doletijo. In nenazadnje, širi te misli med ljudi, da boš tudi sam deležen dobrote!

Simple as that.

Ampak nekateri dejansko verjamejo, da je na tisoče strani "prispodob" bolj jasnih, kot zgornjih nekaj stavkov. SVAŠTA :)

Je pa pri moji bibliji ena "pomanjkljivost". Ne da se jo izkoriščat/zlorabljat za manipulacijo in agresivna dejanja. Ti šment.

17 oktober 2009

Epic Trial

Še kar se trudim s prekopicevanjem kolesa. Počasi napredujem, počasi. Sicer imam "napačno" kolo, ampak novi MTB bo malce preveč vreden, da bi ga s kakim ponesrečenim skokom oskrunil. Posebej si pa tudi ne morem še privoščiti trialca.

Kakorkoli že, navdihujejo me mojstri kot je tale v videu. Res neverjetni triki in zraven še fenomenalna glasbena podlaga. Enostavno posnetek ki ga lahko gledam znova in znova.

Se pa ne slepim, da bom sam kdaj obvladal na tak način. Pač se bom potrudil kolikor se bo dalo.


09 oktober 2009

Kaj za vraga...



Mislim, kot da bi nekdo dobil drisko... v steno :D

Ne vem, očitno se je trem lastnikom garaž zdela to estetska odločitev. Ne bi imel nič proti, ampak je ravno pred mojim nosom. Ah ja, takle mamo :)

02 oktober 2009

Konec, Kojnik in Golič

Konec? Konec izpitov :) Povedal sem že povsod in vsem, ampak zadeva si zasluži svojo zabeležbo tudi v blogu. Končal sem z desetko. Še eno desetko si prigaram z diplomo, potem pa adijo študentsko življenje. Kar ne morem verjeti, da sem dal praktično vse moje šolanje že skozi. Sedaj pa novim izzivom naproti. Ko dobim temo diplomske naloge se verjetno v prvem valu navdušenja tudi o temu malo razpišem.

Sicer so zadnji časi kar pestri. Ko gre narobe, gre narobe vse, ampak ko gre dobro, gre tudi dobro vse :D (trk trk trk!).

Kot pa že naslov govori, bo seveda govora tudi o novi mtb turi. Res je fenomenalna, če se ne izgubiš (kar je pri meni neizogibno). Do Goliča ni večjih težav, sledijo pa nekoliko težavne orientacijske odločitve, tudi podlaga se poslabša. Čaka pa te tudi še kar nekaj švicanja, kljub temu, da sta bila dva glavna vrha že osvojena. Več se mi v bistvu ne da pripovedovati, kot vedno pa so tu še fotke:

Kojnik in Golič

30 september 2009

Marele