VROČE!

Danes je 30° C, pa se mi zdi ko da take vročine nisem še nikoli doživel (razen na morju). Verjetno razgret asfalt veliko pripomore. Sicer si ne predstavljam kako sem lani pri 34° C pregonil turo prek Sv. Jakoba...

Kakorkoli, danes sem odpisal še zadnji letošnji kolokvij (razen seveda če bo negativno) :) Sedaj pa intenzivni tedni izpitov. Najhujše me čaka že kar takoj, ali bolje rečeno v ponedeljek. Štirje dnevi in 50 strani skripte. Upam da bo šlo. Ko premagam to oviro se pa tempo umiri na 1 izpit na 8 dni. Kar nebi smelo biti problem spljoh. In tako se moj 3. letnik konča 8)

Za konec pa še nekaj (zame) zelo razburljivih podatkov :P Moj načrt MTB tur:
- Velika Milanja, 1099 m, 39 km, skupno vzpona 750 m (okolica Snežnika) **
- Kršičevec, 1092 m, 30 km, skupno vzpona 700 m (okolica Snežnika) **
- Slavnik, 1028 m, 43 km, skupno vzpona 800 m (slovenska Istra) **
- Jelenk, 1107 m, 29 km, skupno vzpona 932 m (okolica Idrije) **
- Icmanikova planina, 1480 m, 20 km, skupno vzpona 960 m (Kamniške alpe) **
- Kojnik in Golič, 890 m, 28 km, skupno vzpona 750 m (slovenska Istra) ***

Zaenkrat sem si splaniral "samo" teh 6, morda oziroma upam da jih prevozim še več. Zvezdice pomenijo težavnost od * do *****. Ampak to je mišljeno za športnike oziroma velja za tiste z vrhunsko kondicijo, ker men je že ** kr hudo :D No bom videl kako bo letos, glede na to da sem se nekoliko poučil o ustrezni prehrani, hidraciji in elektrolitih, ter zelo pomembnemu dihanju.

Če bo vreme primerno (kar verjetno bo) grem naslednji teden na Veliko Milanjo.
*skače od veselja* :))

Toško čelo še vedno strmo

Danes sem se že navsezgodaj usedel na kolo. Ob 11:15 :D Glede na to, da sem vstal kake pol ure pred tem, je to še dokaj zgodno.

Prvo kar me je razveselilo ko sem se zvalil iz postelje je bilo sonce in jasno nebo. Zadnjih par dni je bila napoved za danes bolj slaba, zato sem bil prijetno presenečen. Hitro sem se nabasal z nekaj hrane in energijske pijače, nato pa oborožen z izotoničnim napitkom in čelado odskakljal po stopnicah. Kljub temu da sem pričakoval pretežno oblačnost, sem se malo namazal s kremo za sončenje, ker imam slabe izkušnje. In po mojem se je obrestovalo, saj je sonce zelo pripekalo! Vročina je bila zelo utrujajoča. Bolj poletna kot pomladna. Kakorkoli že, rezultati tega mini diagnostičnega testa so dobri. Vzpon mi ni bil pretirano naporen in še hitro je minil. Vmes sem se samo enkrat ustavil za minuto, da sem si zmeril pulz, ki je bil 140. Tudi proti koncu ni bil previsok, okoli 3 utripe na sekundo, torej 180. Gor pa sem prišel hitreje kot ponavadi. Tako da se mi obeta kar pestra sezona po mojem, ker me bo očitno (slaba) kondicija manj zadržavala. Čez kako leto pa itak kupim eno hudo mašino (čim lažjo) in potem bom sploh letel ko raketa 8)

Aja najhitreje sem pa šel danes 57 km/h.

Obisk Murphyja

Začelo se je kot se začne vsak ponedeljek. Svetloba mi pritiska na veke in ko mi končno dopizdi pogledam na uro - še 4 minute do alarma. In prav v teh 4 minutah mi uspe zaspat. Po običajni proceduri se počasi odpravim na faks, jasno me na kolesu zebe, sem se že navadil. Pridem minuto do začetka predavanja, še vedno normalno. Se odločim zbudit s kavico, vse lepo in prav. Ko se med odmorom primajem s kavico v roki k mizi, se mi manjši del kapljevine polije po zvezku. Bolj potiho kot naglas preklinjam in hočem pobrisati proizvod nerodnosti, nakar se zgodi nesluteno... celotna vsebina polipropilenske posodice se mi razlije po odprtem zvezku :O In to še preden sem naredil kakršenkoli požirek. Zato je bil moj odziv kljub šokiranosti nekoliko počasen, pa zato bolj koordiniran... recimo. Najbolj zanimivo pri temu pa je, da je to - kolikor mi spomin dopušča - najdražji zvezek, kar sem jih kdaj kupil. In nikoli se mi še ni pripetilo kaj podobnega, jaz vendar nisem štorast! Kaj je še zanimivo? Da sem ravno včeraj bral kako Tamara navdušeno piše o karmi... jebemu matr kakšna je to karma, da sošolcu zrihtam zastonj kolo, pol me pa usoda takole potolče in to na najbolj naporen dan v tednu?! :D
Ko smo že pri napornem dnevu, kljub temu da je bil lep in sončen dan, me je tudi na poti iz faksa domov nekoliko zeblo. Sprašujem se kako je to možno? Sumim da obstaja povezava z dejstvom, da sem bil na faksu okoli 12 ur o.O
Ampak na srečo sem bil vmes nekaj časa prost, kar pa sem izkoristil... am... za učenje :D Še sam ne vem od kje mi motivacija, verjetno je razlog kolokvij čez 2 dni, na katerega sem se začel pripravljat danes - med odmorom.

Ampak se ne pritožujem (neee sploh ne :))! Pravzaprav mi je prav lepo. Celo eno 10ko sem spet dobil, pred mano pa je dolgo poletje, morje, mtb ture, skok s padalom, prvo in verjetno zadnje brezskrbno študentsko počitniško odbdobje in še polno drugih užitkov 8)

Začetek sezone :)

Končno so se nad nami odprli oblaki in pogrelo nas je toplo sonce. Kar je seveda samo po sebi brezvezno, če se ne usedeš na kolo in zapodiš v hrib/e :P
Seveda je treba najprej imeti nekaj kondicije, zato sem že prejšnji teden začel z aktivacijo kardiovaskularnega sistema, ki mi je v zadnjih mesecih že nekoliko zakrnel :/ Kakorkoli, ta vikend je bil precej športno obarvan. V soboto Šmarna gora kot ponavadi, popoldne pa še vijuganje med sprehajalci na Rožniku (sej sm pazljiv). Kljub minimalnosti hriba sem zelo užival. Zato je takoj naslednji dan sledila ponovitev. Vmes sem še vadil razne osnovne trike, ki mi gredo zaenkrat še slabo, ampak počasi napredujem. Tudi intenzivnih domačih... khm... aktivnosti ta vikend ni manjkalo, tako da se skoraj počutim kot športnik :D In ko sem v nedeljo popoldne bil že ves izčrpan, me Katja zvleče še na kratek kolesarski izlet po PST... tako da zvečer sem brez problema zaspal.
Prav tako sem si sposodil kup MTB knjig, a sem se kmalu zgubil v številnih turah. Najbolj me moti odsotnost ocene lepote ture. Res da je to zelo subjektiven podatek, a vsaj meni še kako važen. Tako da spletni viri še kar ostajajo glaven vir moje motivacije. Tako da sem si že splaniral 4 nove, ki jih bom v prihodnosti še opisal in jasno objavil reportažo, ko jih speljem. Ogrevalne ture pa ostajajo večno aktualna Toško Čelo in Sv. Jakob na Katarini.

1. maj na Rožniku

Za spremembo malo bolj "izkoriščene" počitnice. Komaj sem si spočil od nedelje, že smo šli spet v akcijo. Tokrat kar peš, s celim barom v nahrbtniku :)) Ob osmih zvečer smo prišli do Čada in se vzpeli na vrh. Ne morem verjet, da mi je bil dejansko napor :O Je pa res da v bundi nisem imel ravno veliko šans, da se nebi vsaj malo preznojil. To pa ni bil edini čas, da mi je bilo vroče. Ko je kres zagorel, smo se okoli zbrani ljudje kot je že v navadi panično začeli umikati nevzdržni vročini. Plamen je segal kakih 10 metrov v zrak in ko je zapihal veter proti nam, so ljudje kar kričali :D Ni bilo krize, razen morda za bogo cerkev v neposredni bližini, pa ravno so jo prenovili. Ne bom se čudil če bo čez en teden odpadla fasada :D
Imeli smo to čast, da nas je celo posnela ekipa 24 ur. O naših komentarjih raje nebi šel v podrobnosti, prav tako upam da nas ne objavijo :D Takoj ko se je novinarka obrnila stran, sem brezskrbno rekel: "ah ne rabte skrbet, takih bebcov kot smo mi ne bodo dajal na tv". Na žalost me je novinarka slišala in rekla: "zdej vas bom pa zanalašč objavla!" Upam da se je samo hecala :D

Sicer je bilo zanimivo kako smo bili požrešni. Sam sem sicer samo pozobal nekaj zelo dragocenih (beri: dragih) kokic, ostalim pa je bil to šele aperitiv. Sploh nisem štel koliko hotdogov so pojedli. Če bi bil zraven še Matic, bi pa po mojem še zmanjkalo hrane na štantu :P

Zanimiv je bil tudi naturistični WC, katega so s pridom uporabljane tudi ženske in kazale svoje bele riti iz grmovja :D

Ja, takle mamo. Na koncu jo je najslabše odnesel Primož, saj je večino kupljene hrane vrnil naravi. Osebno sem se malo "šparal", je pa razliko očitno nadomestila Katja, kar se je močno poznalo na njeni koordinaciji gibov (beri: hoji). Tako da še dobro, da smo imeli za domov prevoz.

Tipičen goreči prvi maj :)