Sveti Lovrenc

Moja pot se je začela okoli 6 km severno od Postojne. Tokrat sem se bolj temeljito pripravil, med drugim sem si ogledal satelitsko sliko celotne poti (NV atlas). In res se celo pot nisem niti enkrat izgubil oziroma zgrešil pot. Pri sebi sem imel tudi natančne napotke, ravnal sem se po logiki in celo soncu (nimam kompasa). Zemljevid je pa itak že osnova.

Avto sem parkiral pod drevesi pred žago Belsko. Kot me je prejšnjič izučilo, sem naredil vse, da bi bil avto ob koncu dneva HLADEN. Na koncu je bilo pa tako ali tako hladno, ker je sonce ob mojem zaključku že skoraj zašlo, pa itak je bil to dan ohladitve. Tako da na celotni poti nisem imel problemov z vročino. Bilo je zelo prijetno saj sem se večino časa vozil v senci dreves. K temu je pripomogla tudi pozna popoldanska ura (16). Na trenutke me je bilo kar malo groza glede na to, kakšen pragozd sem prečkal. Tura je narejena tako, da se res maksimalno voziš po gozdu, kar pomeni da je slaba podlaga samoumevna. Na srečo pa je pot zelo pestra in večinoma lepo vozna. Tudi razgled je pri večjem delu vzpona zelo lep. Kraška pokrajina in njeni geološki pojavi so čudoviti, ves čas pa me je gledal tudi Nanos. Mimogrede sem si lahko ogledal še predjamski grad, ki je lep bonus na tej turi. Ko sem se bližal vrhu, me je čakalo še 6 kilometrov dolgočasnega vzpona po lepem gozdnem makedamu. Vleklo se je v neskončnost. Pod vrhom, ko sem se že veselil konca naporov, me je čakal še pol kilometrski klanec, ki je od mene zahteval velike napore porivanja kolesa. 500 metrom kar ni bilo konca, dokler nisem zagledal zvonika cerkvice. Juheeeeej, sveti Lovrenc :) Konec naporov? Niti slučajno :D
Čakal me je izredno strm spust. Občutek je bil kot da delam sklece (pač nagib proti balanci). Ampak je bilo fajn. Čeprav se mi je kar malo luštalo, da bi oddirkal po lepem makedamu od koder sem prišel. Mogoče si drugič izberem prav to.
Še kilometer ali dva in bil sem ponovno pri avtu. Vse skupaj je trajalo okoli 3 ure in pol za bogih 21 km. Ampak sem si vzel res na izi, ker nisem vedel kako bo.

Ocena izkušnje: neprecenljivo :)

Do morja upam da mi uspe narediti še 2 turi, eno pa zagotovo. Samo še načrte si naredim in že bom spet švical :)

Aja še utrinki iz poti:

In celoten album slik:

Sveti Lovrenc (26.7.2007)

Menjava hladilnika na grafični (pri Katji)

Zopet poteka nisem dokumentiral, bom pa namesto tega pokazal spletne slike. Gre se za Connect 3D radeon 9600 XT (glede na to kar sem videl na internetu je connect 3D najbolj gnila firma). Hladilnik je zanemarljivo majhen, takšna je verjetno tudi njegova učinkovitost, kar pa je v nasprotju s hrupom. Odločil sem se, da Katji utišam računalnik in grafična je najbolj enostavna in zanimiva za obdelavo. Domislil sem se radikalne in poceni rešitve, ki nastane če združiš te dve komponenti:

C3D radeon 9600 XT

ZM-NB47J

In ne, nisem neumen, vem da je ta hladilnik namenjen čipovju na matični plošči :) Ker je univerzalen se na grafično prilega zelo lepo. Res je "prevelik" ampak prostora je v ohišju več kot dovolj za tegale velikana. Obstaja sicer tveganje da hlajenje morda nebi bilo dovolj močno, ampak po moji presoji bo sedaj še boljše. Če ne pa kupim novo grafično, itak je češka (ne Katji povedat :D).

Slivnica

Končno sem se odpravil na dolgo pričakovano turo. Malce sem bil razočaran, morda pa sem že od začetka preveč pričakoval.

Vzpon je bil lep. Malo gor, malo dol, vsakemu hujšemu klancu je sledil bolj lagoden. Večinoma po senci, malo po soncu. Zgubit se nimaš kje, samo slediš večjim cestam, na križiščih so povsod table. Z ne ravno največjimi napori sem v kakih dveh urah prispel na vrh. Razgled še kar lep, lepše bi bilo verjetno če bi bilo jezero polno vode. Veselo sem se lotil spusta, ki pa me je kar razočaral. Najprej prečkanje vseh električnih pastirjev, neusmiljeno pripekanje sonca in razrita pot. Naletel sem na čredo krav in konjev, ki se mi ni hotela umakniti, kar je še podaljšalo moje praženje na soncu. Za tem je sledila zelo skalnata pot v polsenci. Nikjer več kažipotov, kilometri na števcu se mi niso ujemali z napotki in peljal sem se zgolj po občutku. Grd in dolg spust moram rečt. Na srečo pa me je v zadnjem delu čakalo še malo lepega makedama, ki je popravil prejšnji vtis. Glede na izkušnje pa se mi je že pošteno mudilo, sam sem se zavedal, da me bo vsaka dodatna minuta na soncu kaznovala z grdimi sončnimi opeklinami. Zato sem hitel z vso hitrostjo :D

Moj strah se je uresničil in sonce me je res pošteno ožgalo po rokah in vratu. Predvsem na račun grde skalnate in razrite poti in živine, zaradi česar enostavno nisem mogel hiteti. Ampak se zgodi. Mi ni žal. Čez nekaj dni pa se odpravim na svetega Lovrenca, ki pa je bolj zahteven a tudi lepši.

Za konec pa še razgled iz Slivnice:


In ostale slike:

Slivnica

Ni cajta, ni cajta...

Že nekaj časa se nisem nič javil. Imam več razlogov: izpiti, Katja, kolesarjenje, tenis, kulinarika... Na računalniku sem toliko, da pregledam novosti na izklopu in viji, msn me ni že dolgo videl. Danes pa je prelomni dan. Uspešno sem opravil izpit iz fizikalne kemije, pisni in ustni (bolje 6 kot nič ^^,). Odvalil se mi je kamen iz srca, hkrati pa mi gre na smeh kako enostavno sem prišel skozi. Praktično v 3 dneh, sem se "naučil" reševati praktične naloge in teorijo. Je pa res, da so mi bile zvezde naklonjene, če ne se nebi izšlo. Večino vprašanj sem rešil s pomočjo logike in znanja pri drugih predmetov (pisni del), potem pa sem v enem dnevu (popoldnevu, bolje rečeno 3-4 urah) predelal vso teorijo in na srečo je zadostovalo. Končno sem imel za spremembo več sreče kot pameti!

In tako sem dosegel moj najslabši uspeh do sedaj na faksu. Gnila ocena iz predmeta: 6/6. Ampak se ne sekiram, še vedno sem znotraj mojega načrta 8) Ostala sta mi torej še dva izpita za septembra (+ ustni zagovor atomov kadarkoli -> ne preveč zahtevno). Poleg tega sem od kolegov zvedel, da si lahko veliko časa prihranim, če se pri učenju osredotočim na stare izpite. Same snovi je sicer kar precej in zaradi te informacije bom imel sedaj veliko manjše skrbi.

Lahko pa omenim še mojo zadnjo MTB turo, ki je bila v ponedeljek. V največji vročini (33°C) sem se že rutinsko lotil Toškega Čela. Le da sem se tokrat odpravil iz vrha proti Šentvidu. Pot je zelo pestra, gre dol in gor, čez korenine in skale, tudi blato. Nisem pa bil pretirano navdušen, preveč tresljajev za moj okus, oziroma preslabo vzmetenje kolesa. Bilo je naporno ampak se je splačalo. Za nekatere je to nečloveško garanje, meni pa pomeni najglobji počitek :) Dejansko sem si "napolnil baterije" in brez tega nebi zdržal cel dan učenja teorije, ki je sledil (za moje razmere pomeni cel dan = max 4 ure). In na koncu se mi je le izšlo. Presenetljivo dobro je držal horoskop v vikend magazinu ta teden :D

Takole, počutim se super, zvečer greva z Matice spet igrat tenis (če bo po sreči), malo me matra glavobol te dni zaradi visokega pritiska ampak bo že.

Vse najbolše Neji za rojstni dan!

Sicer pa že z veseljem pričakujem 6. avgust, ko s Katjo odpotujeva na morje v Bunculuko :)

Baška, hir aj kam!!!

Elektrode, kurčeve elektrode

Prišel sveže iz ustnega dela izpita iz analizne kemije. Spraševal me je seveda tisto, kar sem imel na pisnem delu narobe. Še prebral nisem do konca prve naloge, že ga je zanimalo kako naj bi jo pravilno rešil. Ampak to sva se nekako zmenila. Pogovor je postajal vedno bolj depresiven in postalo me je strah, da me bo vrgel. Čisto na koncu mi reče: "jah... tole pa ni preveč dobr..." in začne neki pisat v indeks -> 7 :D
Celo zvišal sem oceno iz 6 na 7. Kul. Zlata sredina. Upal sem na 8. Zdaj imam pogoje končno uradno narejene!

Aja, kitajščino (kvantno mehaniko) sem pisal eno točko (beri: 50%), torej pozitivno. V četrtek imam ustni zagovor. S tem pa se končajo dobri profesorji in lahki izpiti. V nadaljevanju me čakajo bolj ali manj neugodni izpiti, ampak takle mamo.

Če se osredotočim še na naslov. Profesor me je v podrobnosti spraševal o elektrodah in potenciometriji. To je snov, ki sem jo že pri fizikalni kemiji preskočil, ker se mi enostavno gnusi. Zaradi tega sem tudi pisal samo 6, moj edini kolokvij s tako slabo oceno. In zdaj me še pri analizni kemiji ista zadeva tepe po glavi... Še en dokaz da ima Murphy prav :/
Ampak OK, važno da so zadeve opravljene, s povprečjem pa naj se ubadajo grebatorji. Pred časom sem sklenil, da bom sprejel kakršnokoli oceno in da bom raje več časa porabil zase, kot za učenje. Tako da sem zadnjih nekaj dni končno lahko izkoristil za kolesarjenje. Najprej diagnostični vzponi na Rožnik, včeraj še Toško čelo, naslednja bo Slivnica. Bojim pa se, da šele proti koncu meseca, za vrat mi že diha izpit iz fizikalne kemije. 12 dni za celoletno snov. No ja, bo že. Temu potem sledijo moje počitnice, ki trajajo do srede avgusta ko pridem iz morja. Nato spet en mesec učenja in dva izpita, za zaključek pa še 2 tedna počitka. Prvih nekaj mesecev 3. letnika bo pa itak zabušavanje tako da sploh ni panike :))

Fino je, če si narediš načrt in ga uspešno uresničuješ, upam da bo tako še naprej.

Prvič letos sem pa tudi šel igrat tenis in se vsaj v grobem malo izpilil. Potrebujem samo še soigralca/ko. Kdo se javi? :D