Avto sem parkiral pod drevesi pred žago Belsko. Kot me je prejšnjič izučilo, sem naredil vse, da bi bil avto ob koncu dneva HLADEN. Na koncu je bilo pa tako ali tako hladno, ker je sonce ob mojem zaključku že skoraj zašlo, pa itak je bil to dan ohladitve. Tako da na celotni poti nisem imel problemov z vročino. Bilo je zelo prijetno saj sem se večino časa vozil v senci dreves. K temu je pripomogla tudi pozna popoldanska ura (16). Na trenutke me je bilo kar malo groza glede na to, kakšen pragozd sem prečkal. Tura je narejena tako, da se res maksimalno voziš po gozdu, kar pomeni da je slaba podlaga samoumevna. Na srečo pa je pot zelo pestra in večinoma lepo vozna. Tudi razgled je pri večjem delu vzpona zelo lep. Kraška pokrajina in njeni geološki pojavi so čudoviti, ves čas pa me je gledal tudi Nanos. Mimogrede sem si lahko ogledal še predjamski grad, ki je lep bonus na tej turi. Ko sem se bližal vrhu, me je čakalo še 6 kilometrov dolgočasnega vzpona po lepem gozdnem makedamu. Vleklo se je v neskončnost. Pod vrhom, ko sem se že veselil konca naporov, me je čakal še pol kilometrski klanec, ki je od mene zahteval velike napore porivanja kolesa. 500 metrom kar ni bilo konca, dokler nisem zagledal zvonika cerkvice. Juheeeeej, sveti Lovrenc :) Konec naporov? Niti slučajno :D
Čakal me je izredno strm spust. Občutek je bil kot da delam sklece (pač nagib proti balanci). Ampak je bilo fajn. Čeprav se mi je kar malo luštalo, da bi oddirkal po lepem makedamu od koder sem prišel. Mogoče si drugič izberem prav to.
Še kilometer ali dva in bil sem ponovno pri avtu. Vse skupaj je trajalo okoli 3 ure in pol za bogih 21 km. Ampak sem si vzel res na izi, ker nisem vedel kako bo.
Ocena izkušnje: neprecenljivo :)
Do morja upam da mi uspe narediti še 2 turi, eno pa zagotovo. Samo še načrte si naredim in že bom spet švical :)
Aja še utrinki iz poti:
In celoten album slik:
 |
| Sveti Lovrenc (26.7.2007 |
Ni komentarjev:
Objavite komentar