Marihuana

Nekaj zabavno poučnega materiala :)

Pozor, kolesarska steza!

Tole pa leti na vse, ki nepremišljeno stopajo po kolesarskih stezah. Kaplja čez rob je bila, ko mi je danes pred kolo izza pregrade na avtobusni postaji stopila ženska, brez da bi se prepričala če je to varno. In kakšna je bila posledica? Ja zaletel sem se v njo kaj pa. Na srečo sva se le obdrsala, kot pa čelno trčila. Če bo šlo tako naprej si bom na kolo montiral bodice!
Zakaj so ljudje tako butasti. Ne samo v avtu, ampak še ko so peš. A je res težko videti na tleh rdečo progo na kateri je narisan možic na kolesu. Enkrat se enostavno ne bom mogel izogniti nesreči in bo prišlo še do resnih poškodb. Mogoče ljudje zmotno mislijo, da kolesar ne more narediti večje škode. Ampak kaj pa če vozi med 20 in 30 km/h kot recimo jaz. To se sicer ne sliši veliko, ampak je treba upoštevat udarec 70 kilske gmote s to hitrostjo!

Pa ni fora v temu, da se jezim za vsako malenkost. Ne. Vsak dan naletim na ljudi, ki stojijo ali hodijo po kolesarski stezi. Kar pa ni tako hud problem, ker se jim pač izognem in je zadeva rešena. Se ne splača sekirat zaradi tega. Dobesedno skakanje pred kolo je pa nedopustno. Ob temu se spomnim situacije, ko sem se nekoč peljal domov po tržaški cesti (kolesarski del pločnika). Vse prazno, razen starke, ki se je muzala po pločniku. Brezskrbno se peljem, nakar se bakica odloči, da bo naredila prekršek in prečkala tržaško cesto tam kjer ni prehoda niti semaforja. Kar bi mi bilo vseeno, če mi nebi v prvi fazi tega postopka stopila pred kolo ravno ko sem bil od nje oddaljen le nekaj metrov. V kolikor nebi imel dobrih reflesov ali je nebi pravočasno opazil, vemo kaj bi se zgodilo. Potem bi bil pa pomožnosti še jaz kriv, da bi bila ona pohabljena, če ne celo mrtva.

Folk, dejte opazovat svojo okolico! Ne ogrožajte sebe in ostalih po nepotrebnem. Jasno? Verjetno ne, ampak upanje ostaja...

Evolucija?

Že nekaj časa mi roji po glavi želja, da bi se razpisal o evoluciji. No končno sem jo realiziral v obliki foruma na izklopu. Tam naj bi potekala debata, ampak ker je določen del besedila celota zase, ga bom kopiral semle, ker sem enak tekst nameraval napisati v blog. Evoga:

"Prvo: zame je evolucija dejstvo. Tako kot vem da je voda mokra in da sonce predstavlja svetlobo. Naravno dejstvo (konkretneje biološko). V šoli oziroma na faksu, je evolucija povsem integrirana v znanstvene vede. Znanost pa vemo da je veda dokazov. Tko da če je neki dokazan, ni več samo teorija. Če ti pa ta teorija pojasni nešteto bioloških vprašanj, pa mislim da ni več dvomov.

Ne maram ko ljudje govorijo: "mati narava je tako hotela"
Ali pa: "mati narava že ve kaj dela"
Ali pa: "mati narava se bo slej ko prej maščevala"

To je zame znak pomanjkanja znanja. "mati narava" je zelo poenostavljena verzija evolucije, evolucija je pa spontan proces, ki poteka sam od sebe. Torej evolucija si ne more nekaj želeti al pa maščevati.

Kaj pa je dejansko evolucija? To je nič drugega kot razvoj. Razvoj ki temelji na podlagi statistike. In še več, evolucija sama po sebi ni VZROK, ampak POSLEDICA. In sicer posledica naravne selekcije. To je pa spet poenostavljen izraz za dejstvo, da imajo bolje prilagojeni organizmi večjo statistično možnost, da se bojo uspešno plodili in ohranjali populacijo.

Če grem še bolj v podrobnosti, bolje prilagojeni organizmi so tisti, ki imajo boljše prilagojen dedni material. Ampak če dedni material stalno kroži (se prenaša iz staršev na potomce), kako ima nekdo lahko bolje prilagojen dedni material? Vzrok so mutacije. Zato pa pravimo, da so mutacije gonilo evolucije. Dedni material se lahko pod vplivom okolja spremeni, kar v osebku povzroči spremembo. Če je ta sprememba koristna (osebek je bolje prilagojen okolju), bo imel osebek boljše možnosti za ploditev in posredovanje tega svojega mutiranega zapisa novi generaciji. Na ta poteka razvoj. Če napišem nekoliko paradoksno izjavo: napake povzročajo razvoj.

Torej, prišli smo do tega, da je se je v resnici treba vprašat ali so mutacije resnične in ne evolucija kot teorija. Mutacije so pa še kako resnične, to ve vsak, ki oboli za rakom, lahko bi vedel tudi vsak, ki je imel kdaj gripo ali pa vsaj navaden prehlad. Prav tako je bil pred nedavnim aktualen strah, da bo virus pričje gripe mutiral in povzročil pandemijo med ljudmi. Mutacije mikroorganizmov nam lahko omogočajo učinkovito proizvodnjo zdravil. Recimo kot zanimivost, inzulin za bolnike z diabetesom izdeluje nihče drug, kot bakterije, ki so jim v gene vrinili informacijo za proizvodnjo inzulina. Temu se reče umetna mutacija.

Spontane mutacije so pa sicer bolj redke in se zlahka zgubijo, zato pa je evolucija tako počasna, da jo ne zaznamo in nam ni trivialna. To velja za večje organizme, pri enoceličarjih se evolucija radikalno odvija iz leta v leto".
Vir: izklop

Ko zmanjka bencina...

Odkar imam svoj avto, nisem še nikoli odlašal s točenjem goriva toliko časa, da bi mi ga dejansko zmanjkalo. Do danes :D Ko se je prižgal indikator za "prazen" tank, sem vozil še kak teden, oziroma nekje 50 do 100 km. Danes zjutraj sem se še uspešno pripeljal na telovadbo in nazaj, popoldne pa sem nameraval na Brezovico končno napolnit tank. Vem kako zgleda ko je bencina še dovolj pri ax-u in polo-tu, tako da sem pričakoval podobno pri puntu. In sem se rahlu uštel :D Namreč lučka se očitno prižge bolj zgodaj, prav tako pa goriva prej zmanjka. To pa sem ugotovil že po nekaj minutah vožnje proti Brezovici. Imel sem srečo. Namesto po tržaški, sem ubral krajšo pot, ki pa je bila hkrati tudi varnejša, ker je veliko manjša. Ravno pri semaforju s tržaško pa mi avto odpove :D Uspel sem ga nekako obrniti, in zopet je bila sreča na moji strani, saj - glej ga zlomka - je bila ravno tam cesta primerno razširjena za širino enega avta, na tisti razširitvi pa mi je avto ponovno "zaspal". Kot da sem parkiral ^^. Slučajno me je v tem trenutku poklicala Katja, vendar kot je očitno, sem bil nekoliko zaposlen :) Zanimalo me je koliko sreče mi je še ostalo in zapeljal sem ponovno na cesto. Moja sreča pa je trajala ene 20 metrov. Avto je brez hrane popolnoma obnemogel. Treba ga je bilo poriniti dol s ceste, pri čemer mi je pomagal mimoidoči. Kot rečeno, sreča v nesreči je bila tudi ta, da sem bil izjemno blizu doma (in mimogrede tudi petrola :D). Tako sem poklical fotra, ki mi je prijazno s kolesom pripeljal bencin od kosilnice ^^. Gulp, gulp, gulp, gulp.... Juhej, avto ponovno živi! S tem se je pustolovščina zaključila, kajti tedaj sem se lahko odpravil na Brezovico, kjer sem uspešno izvršil misijo 8)

6 mesecev sreče :)

Ja, na današnji dan štejeva s Katjo 6 mesecev skupne življenske poti. Upam, da se stanje ne spremeni in bova srečna do konca svojih dni ;)

Katja, ljubim te <3