18 november 2008

Čebeljnjak

Ena čist nevmesna. Treba mal pametovat:

Stoji čebelnjak. Okoli njega vse brenči. Čebelice pridno nabirajo med in ga skladiščijo. Pride čebelar in pobere med. In čebelice spet nabirajo. In ker bi v tem tempu čebelice hitro shirale, čebelar pusti v panju nekaj medu, toliko, da se lahko razmnožujejo. Pa ne ker bi bil prijazen, ampak ker drugače ne bo dobil zastonj medu. Čebelice skozi generacije že pozabijo, da v resnici garajo za nekoga drugega. Vseeno se jim zdi, da zadeve napredujejo. Predvsem zato, ker pride enkrat rdeč čebelar, drugič bel, enkrat levičar, drugič desničar. Občasno čebelar zamenja tudi kako letvico ali doda lepo risbico. Enostavno čebelnjak je treba vzdževat do te mere, da obratuje. In je produkcija medu optimalna.

Čebelice imajo vedno opravka samo s čebelarji. Ampak niso oni edini, ki se bašejo z medom. V hiši čaka cela skupina ljudi, ki se bo nažirala z medom.

Čebelice so prebivalci, čebelarji pa politiki. In politiki so le vrh ledene gore kapitalizma. Le tisti vidni del, s katerim lahko komuniciramo. Oziroma pogovor je bolj enosmeren, več ali manj lahko samo poslušamo.

In to se vleče že od srednjega veka. Fevdalci in kmetje. Samo da oni so imeli še desetino. Hja glede tega... pa saj jo imamo še danes :D Tako v direktni kot indirektni obliki.

Napredek pa tak...

2 komentarja:

M_S pravi ...

razlika med čebelicami in nami je, da one so zadovoljne :)

Tim pravi ...

Jah zadovolnje ali ne, še zmeri smo vsi čebelice :D