Figo pa fige!

Verjetno bi imel precej za napisat, pa sem se odločil, da bom samo malo bluzil. No v resnici se nisem tako odločil, ampak mi okoliščine ne dopuščajo drugače. Za mano je kar naporen dan, že če upoštevam da je bil stresen, poleg tega sem moral spat ob pijanem ponočevanju Italijanov, pa še to vse skupaj kake 3 ure. [/emo]

Ja glede fig... Človek pride sredi poletja na morje, fige pa še vse zelene in trde (in nekaj malih, rumenih in mehkih). Jebeš to. Ko pridem do figovca, zahtevam da mi postreže z bujnimi in slastnimi figami. Pa ne da bi bil zahteven, zaradi mene če so na najvišjih vejah. Bo vsaj izziv. Ne pa tiste lešnikom podobne tvorbe...

Ker se je s tem moj življenjski smisel razblinil, sem se preusmeril v knjige. Štoparski vodnik je bil kar lepo berljiv in na momente zabaven. Vesolje v orehovi lupini mi je samo prebujalo zoprne spomine na fizikalno kemijo in kvantno fiziko, kljub temu sem obupal šele na polovici knjige. Začel sem brati tudi Barvo magije iz zbirke Discworld novels, najprej v angleščini, pa me je minilo, nato še v slovenščini, pa me je spet minilo. Tudi začetek Konca otroštva me je samo zamoril, kasnejšnje ponovno branje je pokazalo da me je v resnici odvrnil predvsem starikav papir knjige. In je do tega trenutka skoraj do konca prebrana. Skoraj v celoti sem konzumiral tudi velujoči Bodi srečen, ki pa se je izkazal za samo slab kolaž vseh možnih knjig o osebni rasti. Na momente me je imelo, da bi v knjigi stvari popravljal. Se mi zdi da je bilo to vse. Skratka nič kar bi me ganilo. Sploh pa imam za lep čas dovolj zanstvene fantastike.

Vedno bolj ugotvaljam, kako ljudje različno dojemajo dojemanje od mene. Počasi se mi dozdeva, da sem v zablodi prav jaz. Ampak ni logično. Saj logika nekaj velja? Kot opažam okoli sebe, niti ne tako veliko... Vsekakor manj kot eno lepo sočno figo.

Danes sem imel zelo veliko srečo v nesreči, seveda za ceno mojih živcev. Kar očitno ni bilo dovolj, saj me bo jutri življenje teplo z dežjem. Pa tako pogrešam kolo :(

Uporaba računalnika mi je že čisto iz prakse in na začetku sem danes komaj znal prijet miško. Ampak po nekaj urah onegavljenja so roke obnovile svojo skoraj pozabljeno spretnost. Tudi ušesa so že pozabila kako zgleda zvok glasbe iz mojih ljubih THX zvočnikov <3

In še komično dejstvo: baje so me v kampu pedri poželjivo gledal :O Da bi bila vsaj brhka dekleta, ampak le-ta so znala samo diskretno in sramežljivo upret pogled v moje razgaljeno, mlahavo in mestoma mlečno telo.

Imam nova očala in hočem igrat poker!