30 avgust 2008

POST-OP

Zahvaljujoč ESB (Endoscopic Sympathetic Blockade), ki je reverzibilna različica ETS (Endoscopic thoracic sympathectomy) imam 4 luknje v prsnem košu. Če smo bolj natančni niso ravno več luknje, glede na to da so zašite ^^
Bogatejši sem tudi za nekaj žlahtne titanove kovine, in sicer v obliki dveh malih ščipalk, ki krasita moji T2 živčni vlakni. Če slučajno kdo ne ve kaj to je - le kdo ne bi vedel - naj povem da so to simpatični živci, ki izhajajo iz hrbtenjače v roke in vplivajo na različne stvari, med drugim na potenje dlani.

Bila je zanimiva izkušnja tole. Najprej ugotovim da je moj cimer (imel je počena pljuča) v resnici raper Balau in da ga je dan prej obiskal Klemen Klemen v nekoliko alkoholiziranem stanju. Še isti večer ko sem bil hospitaliziran, je bil po televiziji čudaški film o sexu (jap, sva mela TV v sobi :P). Spal sem zelo slabo, saj so me celo noč nadlegovali komarji. Jutro se je začelo še pred zoro, ko je v sobo vstopil... bolničar al kaj je že. Povil mi je noge, nato sem zaspal nazaj. Nekaj ur je zelo hitro minilo in kar naekrat so me v naglici odpeljali iz sobe. Nekdo se je vmes še spomil, da so mi pozabili dat apaurin (5 mg). Hitro sem jo pogoltnil in že smo drveli proti operacijski sobi. Aja še nekaj, moral sem podpisati nekaj papirjev, da se strinjam s tveganji in koga naj obvestijo v primeru smrti :D No ok, čakam v "predsobi" operacijske kjer mi v žilo nastavita cevko za infuzijo. Namenoma sem napisal v dvojini, ker je študent pač potreboval nekoliko pomoči anestezistke pri temu sila zahtevnem opravilu. Malo sem še čakal, nato pa so se okoli devetih začele resne zadeve. Nekdo mi je dal masko s kisikom, anestezistka pa je rekla: "zdej boš pa zaspal". Glavo sem položil na mizo, luči so na stropu so se rahlo zamajale, prevzela me je slabost in... tema. Ko sem se zbudil nisem vedel za kaj se gre, okoli mene je bilo vse megleno in majavo. Bila je ura dvanajst, ko so me pripeljali na intenzivni oddelek. Če ni bil to le plod moji blodenj, mi je rekla sestra da ne smem spat. Kljub najboljšim trudom buden nisem ostal prav dolgo. V resnici mi je bil občutek blazno všeč, saj sem ga nazadnje občutil ko sem bil še nedolžno dete brez vseh skrbi. Do večera sem že prišel malo k sebi in na presenečenje osebja sprejel in celo pojedel celo večerjo. Tudi na WC sem se odpravil kar na lastno pest. Nočni spanec je bil - hm... - fragmentiran. Nisem uspel prešteti vseh meritev pritiska in temperature. Vem samo da je bilo vse ok. Zjutraj so se sestre kar malo ustrašile, ko sem zginil iz sobe. Poleg obiska kopalnice sem šel še na drug konec oddelka po mobitel. Da ne bom predolg, še pred deseto uro so mi dali odpustnico in bil sem na poti domov. 24 ur po operaciji, ni slabo. Mišljeno je bilo da ostanem še najmanj 1-2 dni. Moram pa priznat da je bil ta dan precej naporen (včeraj). Analgetik je popustil in bolečina je bila vedno bolj moteča, dokler se nisem zbudil sredi noči, ker skoraj nisem mogel dihat. Ampak na srečo je 400 mg ibuprofena rešilo problem.

Pozabil sem še omenit, kako so mi vsi z nasmeški do ušes želeli "SREČNO!" ko so me vozili na kirurgijo. Ob vsem skupaj sem dobil občutek kot da me bodo poslali na luno in da se mogoče nikoli ne vrnem :D

Kakorkoli, danes se počutim že skoraj čudovito. Motijo me le še stranski učinki. Moral pa sem bom kmalu odločit ali sem s posegom zadovoljen, ali pa bom šel reklamirat zadevo in ponovno pod nož.

In še hvala Katji in Maticu da sta me prišla obiskat :)

1 komentar:

Anonimni pravi ...

Who knows where to download XRumer 5.0 Palladium?
Help, please. All recommend this program to effectively advertise on the Internet, this is the best program!