Kot sem obljubil, tokrat malo bolj družbena tema. Sámo besedilo je staro verjetno slaba 4 leta. Mogoče celo več. Nisem šel iskat točnega datuma. Spis naj bi bil razpravljalni esej, vsaj tako zatrjuje arhivska anotacija.
Mimogrede še napovednik naslednjega vpisa, govoril bo o Kmetiji.
Zdaj pa zares:
Mimogrede še napovednik naslednjega vpisa, govoril bo o Kmetiji.
Zdaj pa zares:
Besedilo ki ga bereš, je poskus natančnega opisa žensk, ali bolje rečeno punc. Naj omenim, da je za slovnične napake slabo poskrbljeno, in da se sicer besedilo nanaša zgolj na večino punc in ne na vse.
Človek se sprva sreča z nasprotnim spolom že v zgodnjih otroških letih. Razlike se nekaj časa sploh ne zaveda, ki pa itak na začetku niso opazne. Nekje v obdobju vrtca pa postanejo stvari že bolj zanimive. Otroci doživijo prve simpatije in nekateri se celo »poročijo«. Ta faza je zgolj prehodna, zato pojdimo dalje. Sčasoma so razlike med obema spoloma vedno bolj številčne in opazne. Prav tako pa se vedno bolj privlačita. Najprej nastopi le vizualno-čustvena povezava, kasneje – pri fantih običajno že dosti prej – pa tudi nagonska potreba po spolni potešitvi. Šele tu lahko govorimo o pravem odnosu. Vršijo se vse aktivnosti v zvezi. Ker je tak odnos kompleksen in vsebuje veliko spremenljivk, zelo hitro lahko nastopi do konflikta, posebej se to opazi pri trmastih osebkih, ki ne marajo kompromisov in prilagajanja. Ponavadi je dovolj že, če se ena oseba podredi. Vendar je to lahko dolgoročno vzrok frustracij in lahko povzroči duševno stisko, zmedenost in probleme z lastno identiteto. Zatorej se mora moški do ženske vesti po lastni želji in presoji. Prekomerno prilagajanje, kot že rečeno, privede do problemov.
Glavno matematično opravilo v možganih vsake ženske je inverzija. Enostavneje rečeno, ženskim možganom vladajo nasprotja. To se odraža velikokrat in naj naštejem nekaj primerov. Vzemimo pod drobnogled dekle, ki je mikavno za oko in nima problemov s pridobivanjem moških občudovalcev. Pri njenem romantičnem udejstvovanju, hitro pridemo do dveh dopolnjujočih nasprotij. Če jo vprašamo, kakšen je njen sanjski tip, bo zatrjevala kako je pomembna prijaznost in poštenost, ter da videz konec koncev ni vse, a prvi, ki jo bo osvojil bo po vsej verjetnosti kak zloglasni jebač, še posebej bo zadovoljna z barabo, pretepačem, tatom... Iz teorije v realnost je naredila ogromen preskok, in kot da to že samo po sebi ni dovolj veliko nasprotje, si je izbrala osebo, ki je hkrati popolnoma drugačna kot ona sama. Evidentno je, da se ne ravnajo po poti razuma in liniji najmanjšega upora, pač pa so njihove odločitve popolnoma spontane, in storijo, kar jim v danem trenutku najbolj paše, pa čeravno bodo posledice neprijetne. Lahko bi tudi rekli, da neodgovorno ravnajo s svojimi čustvi, ampak ponovno se pojavi nasprotje, in sicer da namesto sebe, krivijo moški spol. Namesto da bi stale za svojimi odločitvami, se delajo kot da s tem nimajo prav dosti.
V samem odnosu najdemo podobne primere. Ženska nikoli ne izda svojih resničnih pričakovanj in želja. Podzavestno zahteva, da jih partner odkrije sam. Normalnemu človeku bi se zdelo to nesmiselno, saj vendar če človek nekaj hoče, to tudi pove. Toda ne po zakonu ženskega razmišljanja. In da je zadeva še hujša, izkazala bo željo po nečem, kar sploh noče!
Na podoben način izražajo svoja čustva. Zaljubljeno dekle, ne bo za nobeno ceno priznalo svojih emocij. Kaj šele da bi storila prvi korak. Ne. Čakala bo, da se bo njen princ pokazal pred njo in jo zasnubil. Ker se to po vsej verjetnosti ne bo zgodilo, se bo iz tega razvilo sovraštvo do dotičnega moškega. Šele v tej fazi, pa bo iz jeze začela osvajat tega tipa, z namenom da bi ga na koncu prizadela. Počasi lahko jasno opazimo vzorec ponavljanja nasprotij, ter dejstvo, da ženskam vladajo čustva in ne razum. Prej omenjena punca je bila neuspešno zaljubljena. Če pa je situacija obratna, bo zgodba popolnoma drugačna. Lahko bi se zgodila da bi ta isti moški, bil navdušen nad njo, pa jo bo ravno to odbilo. Ne marajo lahkega plena, raje imajo igro mačke in miši. To pa izhaja iz razloga, da ženske poganja čustveno valovanje. Ob konstantnem stanju ne zdržijo. Potrebujejo vzpone in padce, zaradi česar smo moški velikokrat začudeni zaradi nenadne užaljenosti in slabe volje pri svoji boljši polovici. Njihov bioritem zahteva občasno »popolno zvezo« in občasne prepire. Moški smo pri tem bolj razumsko naravnani, in imamo raje ustaljen odnos, pri čemer se lahko posvetimo »pravim« težavam in izzivom v življenju, naše dekle pa nam predstavlja počitek in oazo v kaosu življenja. Ženske pa s svojim pristopom velikokrat zaidejo v žaljenje in pritoževanje brez pravega razloga. Prav tako sovražijo ljubosumje pri svojem partnerju, a čim ji bo moški zaupal bo spet hotela ljubosumje. V svoji fanatični želji po vodenju dogajanja, bodo nekatere zašle tudi v sadizem in namerno trpinčenje. Seveda pa to pomeni ravno obratno od sovraštva. S tem izkazujejo podzavestno ogorčenost nad svojimi močnimi čustvi do moškega.
Menim da sem v zgornjih odstavkih več kot demonstriral, da so nasprotja skupni imenovalec vseh ženskih misli. Iz tega spoznanja, lahko sklepamo kakšna je definicija ženskih želja, oziroma kaj hočejo. Tega žal ne moremo nikoli neposredno zvedeti. Lahko pa se dokopljemo do odgovora preko nasprotij. To je posebej uporabno, ko se hoče moški prepričati o ženskih čustvih in namenih. Recept pa je zelo enostaven. Naredi ravno obratno kot se zdi najbolj prav. Če noče govorit in se dela užaljeno, nikar ne sprašuj kaj je narobe in ne se plazit okoli nje, ampak jo pustit na miru. Najprej bo 5 sekund zadovoljna s svojim »uspehom«, da ima končno mir, a kmalu bo doživela krizo, ker ji ne bo nihče »težil«. Zato bo na vsak način spet hotela vso pozornost svojega dragega, pa čeprav se bo delala da to ni res. V primeru da ni o njen ne duha ne sluha, pomeni da te ima pač res dovolj in je konec. Lahko se zgodi tudi, da začne moškega hvaliti, kako je dober, ali celo predober zanjo, a to je zelo slab znak. Ženska je najbolj zadovoljna, ko reče tipu da je smotan, neumen in da jo ne razume. Popolnoma možno je, da reče kako noče nikogar ob sebi, pa bo še kako zažarela, ko se bo moški stisnil k njej.
Nadaljnje razmišljanje sploh ni potrebno, saj je sporočilo že od začetka isto. Ko v moški svet stopi ženska, se moramo pripraviti na nepredvidljivo in muhasto žensko voljo. Najlažje jo razumemo, če se zavedamo njene notranje potrebe po nasprotjih, s čimer si lahko bistveno olajšamo življenje. Pri tem pa ne gre pretiravati. Kaj hitro ko moški dobi neko stopnjo kontrole nad žensko, njej hitro postane neudobno. Zato je potreben diskreten pristop in se včasih tudi prilagoditi njenim nepričakovanim izbruhom.
Človek se sprva sreča z nasprotnim spolom že v zgodnjih otroških letih. Razlike se nekaj časa sploh ne zaveda, ki pa itak na začetku niso opazne. Nekje v obdobju vrtca pa postanejo stvari že bolj zanimive. Otroci doživijo prve simpatije in nekateri se celo »poročijo«. Ta faza je zgolj prehodna, zato pojdimo dalje. Sčasoma so razlike med obema spoloma vedno bolj številčne in opazne. Prav tako pa se vedno bolj privlačita. Najprej nastopi le vizualno-čustvena povezava, kasneje – pri fantih običajno že dosti prej – pa tudi nagonska potreba po spolni potešitvi. Šele tu lahko govorimo o pravem odnosu. Vršijo se vse aktivnosti v zvezi. Ker je tak odnos kompleksen in vsebuje veliko spremenljivk, zelo hitro lahko nastopi do konflikta, posebej se to opazi pri trmastih osebkih, ki ne marajo kompromisov in prilagajanja. Ponavadi je dovolj že, če se ena oseba podredi. Vendar je to lahko dolgoročno vzrok frustracij in lahko povzroči duševno stisko, zmedenost in probleme z lastno identiteto. Zatorej se mora moški do ženske vesti po lastni želji in presoji. Prekomerno prilagajanje, kot že rečeno, privede do problemov.
Glavno matematično opravilo v možganih vsake ženske je inverzija. Enostavneje rečeno, ženskim možganom vladajo nasprotja. To se odraža velikokrat in naj naštejem nekaj primerov. Vzemimo pod drobnogled dekle, ki je mikavno za oko in nima problemov s pridobivanjem moških občudovalcev. Pri njenem romantičnem udejstvovanju, hitro pridemo do dveh dopolnjujočih nasprotij. Če jo vprašamo, kakšen je njen sanjski tip, bo zatrjevala kako je pomembna prijaznost in poštenost, ter da videz konec koncev ni vse, a prvi, ki jo bo osvojil bo po vsej verjetnosti kak zloglasni jebač, še posebej bo zadovoljna z barabo, pretepačem, tatom... Iz teorije v realnost je naredila ogromen preskok, in kot da to že samo po sebi ni dovolj veliko nasprotje, si je izbrala osebo, ki je hkrati popolnoma drugačna kot ona sama. Evidentno je, da se ne ravnajo po poti razuma in liniji najmanjšega upora, pač pa so njihove odločitve popolnoma spontane, in storijo, kar jim v danem trenutku najbolj paše, pa čeravno bodo posledice neprijetne. Lahko bi tudi rekli, da neodgovorno ravnajo s svojimi čustvi, ampak ponovno se pojavi nasprotje, in sicer da namesto sebe, krivijo moški spol. Namesto da bi stale za svojimi odločitvami, se delajo kot da s tem nimajo prav dosti.
V samem odnosu najdemo podobne primere. Ženska nikoli ne izda svojih resničnih pričakovanj in želja. Podzavestno zahteva, da jih partner odkrije sam. Normalnemu človeku bi se zdelo to nesmiselno, saj vendar če človek nekaj hoče, to tudi pove. Toda ne po zakonu ženskega razmišljanja. In da je zadeva še hujša, izkazala bo željo po nečem, kar sploh noče!
Na podoben način izražajo svoja čustva. Zaljubljeno dekle, ne bo za nobeno ceno priznalo svojih emocij. Kaj šele da bi storila prvi korak. Ne. Čakala bo, da se bo njen princ pokazal pred njo in jo zasnubil. Ker se to po vsej verjetnosti ne bo zgodilo, se bo iz tega razvilo sovraštvo do dotičnega moškega. Šele v tej fazi, pa bo iz jeze začela osvajat tega tipa, z namenom da bi ga na koncu prizadela. Počasi lahko jasno opazimo vzorec ponavljanja nasprotij, ter dejstvo, da ženskam vladajo čustva in ne razum. Prej omenjena punca je bila neuspešno zaljubljena. Če pa je situacija obratna, bo zgodba popolnoma drugačna. Lahko bi se zgodila da bi ta isti moški, bil navdušen nad njo, pa jo bo ravno to odbilo. Ne marajo lahkega plena, raje imajo igro mačke in miši. To pa izhaja iz razloga, da ženske poganja čustveno valovanje. Ob konstantnem stanju ne zdržijo. Potrebujejo vzpone in padce, zaradi česar smo moški velikokrat začudeni zaradi nenadne užaljenosti in slabe volje pri svoji boljši polovici. Njihov bioritem zahteva občasno »popolno zvezo« in občasne prepire. Moški smo pri tem bolj razumsko naravnani, in imamo raje ustaljen odnos, pri čemer se lahko posvetimo »pravim« težavam in izzivom v življenju, naše dekle pa nam predstavlja počitek in oazo v kaosu življenja. Ženske pa s svojim pristopom velikokrat zaidejo v žaljenje in pritoževanje brez pravega razloga. Prav tako sovražijo ljubosumje pri svojem partnerju, a čim ji bo moški zaupal bo spet hotela ljubosumje. V svoji fanatični želji po vodenju dogajanja, bodo nekatere zašle tudi v sadizem in namerno trpinčenje. Seveda pa to pomeni ravno obratno od sovraštva. S tem izkazujejo podzavestno ogorčenost nad svojimi močnimi čustvi do moškega.
Menim da sem v zgornjih odstavkih več kot demonstriral, da so nasprotja skupni imenovalec vseh ženskih misli. Iz tega spoznanja, lahko sklepamo kakšna je definicija ženskih želja, oziroma kaj hočejo. Tega žal ne moremo nikoli neposredno zvedeti. Lahko pa se dokopljemo do odgovora preko nasprotij. To je posebej uporabno, ko se hoče moški prepričati o ženskih čustvih in namenih. Recept pa je zelo enostaven. Naredi ravno obratno kot se zdi najbolj prav. Če noče govorit in se dela užaljeno, nikar ne sprašuj kaj je narobe in ne se plazit okoli nje, ampak jo pustit na miru. Najprej bo 5 sekund zadovoljna s svojim »uspehom«, da ima končno mir, a kmalu bo doživela krizo, ker ji ne bo nihče »težil«. Zato bo na vsak način spet hotela vso pozornost svojega dragega, pa čeprav se bo delala da to ni res. V primeru da ni o njen ne duha ne sluha, pomeni da te ima pač res dovolj in je konec. Lahko se zgodi tudi, da začne moškega hvaliti, kako je dober, ali celo predober zanjo, a to je zelo slab znak. Ženska je najbolj zadovoljna, ko reče tipu da je smotan, neumen in da jo ne razume. Popolnoma možno je, da reče kako noče nikogar ob sebi, pa bo še kako zažarela, ko se bo moški stisnil k njej.
Nadaljnje razmišljanje sploh ni potrebno, saj je sporočilo že od začetka isto. Ko v moški svet stopi ženska, se moramo pripraviti na nepredvidljivo in muhasto žensko voljo. Najlažje jo razumemo, če se zavedamo njene notranje potrebe po nasprotjih, s čimer si lahko bistveno olajšamo življenje. Pri tem pa ne gre pretiravati. Kaj hitro ko moški dobi neko stopnjo kontrole nad žensko, njej hitro postane neudobno. Zato je potreben diskreten pristop in se včasih tudi prilagoditi njenim nepričakovanim izbruhom.
6 komentarjev:
super vpis :)
strinjam se, madona.
too long didnt read
Ojla! Pa si le objavu :)).
Timo piše - ali kako se zadane žebljico na glavico.
Pa še kako imaš prav:P
Objavite komentar