Palica

Ima svoj začetek in konec. Sicer bi bila... hm. Imena za premico v treh dimenzijah sploh nimamo. Saj bi rekel, da je to posledica pomanjkanja tega telesa v realnosti, pa vendar poznamo polno besed za reči, ki jih ni. Bog, bioenergija, homeopatija, vitamin B15, vitamin B17... The list is endless. Konec koncev tudi ljubezen. Vsaj ne v taki obliki, kot sem si jo včasih predstavljal. Ampak to je zgodba zase. Mogoče drugič o temu. Mogoče ne. Raje ne. Se mi ne da. Več. Sploh. Bom počakal, da se mi komad z besedico "love" v naslovu konča in potem nadaljujem.
*nekaj minut kasneje*
Lačen sem. Kje sem že ostal? Zanimiva beseda. Ostal. Zaostal. Retardiran. Tardiran. Torej kje sem tardiral? :D

Delo v laboratoriju mi je kar všeč. Sicer težko temu rečem delo, ker samo sem pa tja pridem za par ur. Recimo da sem se že malo navadil, čez dva tedna pa začnem z bolj resnim delom. Pri delu se bom soočil s tremi metodami, ki bodo vključevale fluorescenčno mikroskopijo (luškano samo malo zajebano je ovrednotit podatke), pretočno citometrijo in kvantitativnim PCR (z mRNA). Vedno bolj mi je zanimivo, kar je jasno kul. Oddahnil sem si, ko sem zvedel, da imam za mentorico eno drugo ženšče, kot sem sprva mislil. Vsaj upam.

Zmanjkalo mi je teksta. Po nekaj minutah iskanja navdiha še kar nič. Pa sem že upal, da bom lahko zamoril z mlatenjem prazne slame...