Najprej se je treba vprašat kaj vreme sploh je. Z besedo "vreme" opisujemo stanje lokalne Zemljine atmosfere, ki je kaotičen sistem. To pomeni, da NI napovedljiv. Vseeno pa imamo vremenske napovedi, od nekajdnevnih do nekaj mesečnih. Kako to? Pomagamo si s preteklimi podatki. In sicer tako, da jih z zahtevnimi algoritmi (enačbami), natančneje diferencialnimi enačbami dinamike tekočin obdelamo v napoved. Zadeva je tako zapletena, da zahteva najzmogljivejše superračunalnike. Pa so kljub temu napovedi mnogokrat napačne. Pa so res?
Poleti ko sem se odpravljal na morje, sem opazoval dolgoročno napoved na spletni strani "accuweather.com". Napoved za recimo 15. avgust je bila vsak dan drugačna. Od sončnega in vročega do hladnega in deževnega. Bil sem optimističen, a dež je bil vseeno :D
Zato sem se odločil, da kar sam preverim točnost napovedi. Na preizkus pa nisem postavil nekih komercialnih ponudnikov, pač pa kar lepo slovenski ARSO. Sestavil sem excell razpredelnico in približno 2 tedna preverjal podatke. Kakšne so ugotovitve? Jah nič novega. Točnost vremenske napovedi se s kvadratom časa slabša, kar je opazno tudi iz mojega eksperimenta. Je pa tako, da sem imel probleme se vsak dan spomnit pregledat napoved, zato se se pojavljale podatkovne luknje. Ki pa sem jih zapolnil po lastni presoji, da so se najbolj ujemale z realnim stanjem. Tukaj je treba poudarit, da sem s tem kvečjem popravil morebitne napake v napovedi! Torej je moje rezultate treba jemati tako: "dejansko stanje je takšno ALI slabše".
Dovolj besedičenja, tukaj je nekoliko bolj prijazna grafična podoba in tabela podatkov.
P.S.: Prej omenjenih zapolnjenih lukenj je okoli 10-15%, večje praznine pa sem pustil kar prazne, da nebi preveč pokvaril realnosti podatkov. Treba pa je še povedat, da sem meril samo temperaturo, ostali parametri kot so oblačnost in veter se itak napovedujejo bolj grafično kot računsko.
Legenda: Sive črte predstavljajo dejansko stanje, se pravi izmerjeno temperaturo, medtem ko so barvne krivulje napovedane temperature. Dve krivulji pa predstavljata t.i. najnižjo in najvišjo temperaturo. Sej se že po barvi vidi :P
Poleti ko sem se odpravljal na morje, sem opazoval dolgoročno napoved na spletni strani "accuweather.com". Napoved za recimo 15. avgust je bila vsak dan drugačna. Od sončnega in vročega do hladnega in deževnega. Bil sem optimističen, a dež je bil vseeno :D
Zato sem se odločil, da kar sam preverim točnost napovedi. Na preizkus pa nisem postavil nekih komercialnih ponudnikov, pač pa kar lepo slovenski ARSO. Sestavil sem excell razpredelnico in približno 2 tedna preverjal podatke. Kakšne so ugotovitve? Jah nič novega. Točnost vremenske napovedi se s kvadratom časa slabša, kar je opazno tudi iz mojega eksperimenta. Je pa tako, da sem imel probleme se vsak dan spomnit pregledat napoved, zato se se pojavljale podatkovne luknje. Ki pa sem jih zapolnil po lastni presoji, da so se najbolj ujemale z realnim stanjem. Tukaj je treba poudarit, da sem s tem kvečjem popravil morebitne napake v napovedi! Torej je moje rezultate treba jemati tako: "dejansko stanje je takšno ALI slabše".
Dovolj besedičenja, tukaj je nekoliko bolj prijazna grafična podoba in tabela podatkov.
P.S.: Prej omenjenih zapolnjenih lukenj je okoli 10-15%, večje praznine pa sem pustil kar prazne, da nebi preveč pokvaril realnosti podatkov. Treba pa je še povedat, da sem meril samo temperaturo, ostali parametri kot so oblačnost in veter se itak napovedujejo bolj grafično kot računsko.
Legenda: Sive črte predstavljajo dejansko stanje, se pravi izmerjeno temperaturo, medtem ko so barvne krivulje napovedane temperature. Dve krivulji pa predstavljata t.i. najnižjo in najvišjo temperaturo. Sej se že po barvi vidi :P
Ni komentarjev:
Objavite komentar