Konjščica

Ne da se mi več dolgovezit s temi reportažami tur. Tole je bil moj drugi najvišji cilj (1450 m), ampak sem ga zmogel brez problemov. Bi se povzpel še dodatnih 200 metrov na planino Zgornja Konjščica, ampak je bila ura že 19 h, pa še zeblo me je. Zato sem pohitel v dolino, pri čemer na začetku nisem hotel eksperimentirat z raznimi kolovozi, a so me vseeno premamili in zavil sem v goščavo, ki me je pustila precej ravnodušnega, dokler nisem naletel še na dve zelo lepi planini (ena izmed teh je bila Tič). Podlaga je bila večino poti zelo slaba, vzpon po dolini Jelendol je bil zelo blag, po 10 kilometrih se pa zgodba popolnoma spremeni. Slab in strm makedam skoraj do vrha. Večjih problemov z orientacijo ni bilo.

Všeč mi je bil pogled na Karavanke in Košuto, moj bodoči cilj. Ko sem prišel domov, je bila po TV oddaja ravno o Košuti in njenih planinah (Šija, Kofce, Pungart, Ilovica). Ko bom že tam, me mika še vzpon dodatnih 500 metrov do gore Kofce ali Velikega vrha. Ampak to je zaenkrat bolj utopija, že Košuta sama me malo skrbi. Vsekakor pa moram enkrat na Trupejevo Poldne. Po možnosti še vse letos :)

P.S.: Pa moram si nabavit pravi fotoaparat. Telih telefonskih fotk me je že malo sram.

Slike:

Konjščica