Na kratko: pestra tura.
Pot je zelo raznolika, od popolnoma zaraščene singlce do asfaltirane ceste, strmina tudi variira od mile do neusmiljene. Profil je prav tako razgiban, gor-dol, gor-dol, česar ne maram preveč ampak jebat ga. Podlaga je večinoma zelo lepa, so pa izseki kjer moraš tudi iz kolesa. ORIENTACIJSKO JE PA ZELO ZAHTEVNA!!!
Kot je moč uganiti, zgubil sem se. In prišel v slepi kolovoz. Na izbiro sem imel, da grem nazaj nekaj kilometrov, ali pa kakih 100 metrov po neprehodnem strmem terenu. Jasno sem izbral slednje in še bol zašel. Zadnji del ture je bil res obupen, ampak vsaj vročine ni bilo. Pregazil sem veliko globokega blata, da so zavore spuščale prav trpeče zvoke.
Izmučen sem. Če je verjeti moji novi igrački sem pokuril 1700 kcal. Toliko ponavadi v enem dnevu še pojem ne! Tri ure in pol pri povprečnem pulzu 135 (s postanki in spusti vred).
Niti jamrati se mi ne da :) Zato bom kar lepo za konec poudaril, da je bila to ena mojih najtežjih preizkušenj, predvsem zaradi izgubljanja. Sicer je tura načeloma nenaporna z 21 km in 700 metri predelane višinske razlike.
S seboj sem imel zemljevid in pisne napotke pa ni bilo dovolj. Deloma tudi zato, ker nimam natančno kalibriranega števca (ravno menjal baterijo).
Presenetil me je živalski svet. Ene 5 glav srnjadi sem na poti preplašil, en srnjak se je celo ustavil pred menoj na poti, me pogledal, spustil nek čuden zvok smrčanja in zbežal. Vse lepo in prav, ampak jaz sem ob vsakem šumu v grmovju takoj predpostavil da je medved :D
Neka ogromna ptica ujeda me je zelo od blizu preletela. Waz najs.
Še slike (samo do tam kjer sem še vedel kam grem, nato sem opustil slikanje):
Pot je zelo raznolika, od popolnoma zaraščene singlce do asfaltirane ceste, strmina tudi variira od mile do neusmiljene. Profil je prav tako razgiban, gor-dol, gor-dol, česar ne maram preveč ampak jebat ga. Podlaga je večinoma zelo lepa, so pa izseki kjer moraš tudi iz kolesa. ORIENTACIJSKO JE PA ZELO ZAHTEVNA!!!
Kot je moč uganiti, zgubil sem se. In prišel v slepi kolovoz. Na izbiro sem imel, da grem nazaj nekaj kilometrov, ali pa kakih 100 metrov po neprehodnem strmem terenu. Jasno sem izbral slednje in še bol zašel. Zadnji del ture je bil res obupen, ampak vsaj vročine ni bilo. Pregazil sem veliko globokega blata, da so zavore spuščale prav trpeče zvoke.
Izmučen sem. Če je verjeti moji novi igrački sem pokuril 1700 kcal. Toliko ponavadi v enem dnevu še pojem ne! Tri ure in pol pri povprečnem pulzu 135 (s postanki in spusti vred).
Niti jamrati se mi ne da :) Zato bom kar lepo za konec poudaril, da je bila to ena mojih najtežjih preizkušenj, predvsem zaradi izgubljanja. Sicer je tura načeloma nenaporna z 21 km in 700 metri predelane višinske razlike.
S seboj sem imel zemljevid in pisne napotke pa ni bilo dovolj. Deloma tudi zato, ker nimam natančno kalibriranega števca (ravno menjal baterijo).
Presenetil me je živalski svet. Ene 5 glav srnjadi sem na poti preplašil, en srnjak se je celo ustavil pred menoj na poti, me pogledal, spustil nek čuden zvok smrčanja in zbežal. Vse lepo in prav, ampak jaz sem ob vsakem šumu v grmovju takoj predpostavil da je medved :D
Neka ogromna ptica ujeda me je zelo od blizu preletela. Waz najs.
Še slike (samo do tam kjer sem še vedel kam grem, nato sem opustil slikanje):
 |
| Limbarska gora |
Ni komentarjev:
Objavite komentar