Soči

Krasna si, bistra hči planin,
Brdka v prirodni si lepoti,
ko ti prozornih globočin
nevihte temne srd ne moti —
krasna si, hči planin!
Tvoj tek je živ in je legak
ko hod deklet s planine;
in jasna si ko gorski zrak
in glasna si, kot spev krepak
planinske je mladine —
krasna si, hči planin!
Rad gledam ti v valove bodre,
valove te zelenomodre:
temna zelen planinskih trav
in vedra višnjevost višav
lepo se v njih je zlila;
na rosah sinjega neba,
na rosah zelenih gora
lepoto to si pila —
krasna si, hči planin!
Ti meni si predraga znanka!
Ko z gorskih prišumiš dobrav,
od doma se mi zdiš poslanka,
nesoča mnog mi ljub pozdrav —
Bog sprimi te tu sred planjav!...
Kako glasno, ljubo šumljaš,
kako čvrsto, krepko skakljaš,
ko sred gora še pot imaš!
A ko prideš na ravnine,
zakaj te živa radost mine?
Kaj trudno lezeš in počasi,
zakaj so tožni tvoji glasi?
Težko se ločiš od hribov,
zibelke tvojega valovja?
Mar veš, da tečeš tik grobov,
grobov slovenskega domovja?
Obojno bol pač tu trpiš,
V tej boli tožna in počasna,
ogromna solza se mi zdiš,
a še kot solza - krasna!
Krasna si, bistra hči planin,
Brdka v prirodni si lepoti,
ko ti prozornih globočin
nevihte temne srd ne moti!
Pa oh, siroti tebi žuga
vihar grozán, vihar strašán;
prihrumel z gorkega bo juga,
divjal čez plodno bo ravan,
ki tvoja jo napaja struga —
gorjé, da daleč ni ta dan!
Nad tabo jasen bo oblok,
krog tebe pa svinčena toča
in dež krvav in solz potok
in blisk in grom — oh, bitva vroča!
Tod sekla bridka bodo jekla,
in ti mi boš krvava tekla:
kri naša te pojila bo,
sovražna te kalila bo!
Takrat se spomni, bistra Soča,
kar gorko ti srce naroča:
Kar bode shranjenih voda
v oblakih tvojega neba,
kar vode v tvojih bo planinah,
kar bode v cvetnih je ravninah,
tačas pridrvi vse na dan,
narasti, vzkipi v tok strašán!
Ne stiskaj v meje se bregov,
srdita čez branove stopi,
ter tujce, zemlje lačne, vtopi
Na dno razpenjenih valov!

Moram skrbet za kulturno osveščenost bralcev :P

Se mi zdi da sem se prvič v življenju kopal v Soči. S prvimi nekaj koraki sem v nogah začel čutiti kar močno bolečino. Potem sem se vrgel v vodo (in seveda tulil ^^). Tok reke je bil počasen, zato sem se odločil da jo preplavam (po širini jasno). And that's what I did 8)

Sicer pa smo bili v adrenalinskem parku. Bilo je seveda super (in utrudljivo in vroče, ampak kot že rečeno smo se ohladili v Soči).

En dan pred tem sem bil po daljšem času še na Toškem čelu. Se opazi da imam malo več kondicije kot spomladi, še vedno pa jo imajo drugi veliko več. Na sploh je ogromno kolesarjev gor, na žalost pa tudi peska. Je potrebno biti zelo previden.

Danes sem se namenil na turo prek Svetega Jakoba. Pa grem raje jutri, danes pa samo na Toško čelo.

Aja, v nedeljo sem bil z Uršo na Šmarni gori ponoči. Navdih je prišel od Saše oziroma zapisa v njenem blogu. Nikoli prej nisem šel ponoči na kak hrib, niti s kolesom. In je bilo jasno treba sprobati. To je tudi odgovor na vprašanje: "wtf je tista slika na začetku?" :)

Sedaj pa malo ležat na sonce.