Na predavanjih sem dobil inspiracijo za eno konkretno blogovsko blodnjo. Nisem pa bil prepričan, če sem o tem že pisal. Kot kaže, sem nekoč že dobil podobno idejo, pa sem jo opustil. Torej govora bo o zarodku, splavu in podobnem. Sicer pa smo na predavanjih poslušali o izvornih celicah in tu bi morda omenil zanimivost, da so znanstveniki odkrili način, da odraslo diferencirano celico pretvorijo v neko drugo diferencirano celico, kar je bilo do "sedaj" možno samo iz izvornih - pluripotentnih celic.
Torej, pojdimo se etiko. Zarodek. Najglasnejše besede, ki jih slišimo, ko je govora o splavu so: "PRAVICE ZARODKA". Samo po sebi se sliši logično. Pravice človeka - pravice zarodka. Ampak zame je to enako kot bi rekel: Kako je možno, da se je avto pokvaril, če je pa volan še vedno okrogel? Če se gremo neko filozofsko telovadbo so take misli sprejemljive, v realnem življenju pa je treba gledati malo bolj na široko. V realnem življenju je vse povezano, vse je med seboj odvisno. Zato ne moremo iz konteksta vzeti ZARODKA in mu pripisati PRAVICE. Treba je definirat vse parametre. Nato razdrobiti zgodbo na "bite-size" kose in jo obdelati postopoma. Predvsem pa se mora paziti na dvojna merila. Tudi tista bolj skrita.
Klasična debata o splavu se začne s primerjavo pravic matere in zarodka. Glavni problem pa je definirati življenje. Vsak si zasluži živet, nekaj v tem smislu. Kaj pa je življenje v resnici? Samo po sebi ni prav veliko. Je le potencial v danem trenutku. Pustimo pri strani neke "globoke" verske dogme. Potem pa je samo še vprašanje okoliščin, kaj iz tega potenciala bo. Lahko bo veliko dobrega, veliko slabega, ali pa nič. Ker ne vemo kaj bo, mu ne moremo pripisat vrednosti. Ampak ravno to se dogaja. Vsako življenje že v naprej označimo kot nekaj "svetega". Tu pa se pojavijo dvojna merila. George Carlin je lepo rekel: "If you're pre-born, you're fine. If you're preschool, you're fucked.". Da ne govorimo o smrtni kazni, vojnah in podobno. Toliko o svetosti življenja ;)
OK, potem primerjava pravic. Prvo kot prvo, ženska mora otroka "gojiti" v sebi in je dejansko njen proizvod. Takorekoč njena last :D Taka pravila veljajo v našem svetu, kar ustvariš, to je tvoje? Zakaj v tem primeru to ne velja? Od kdaj ima plod tvojega truda pravice nad tabo? A je življenje res tako dragoceno? Pa saj vemo, da je denar veliko več vreden od življenja (v realnosti). Poleg tega da življenje itak nima vrednosti, ampak samo potencial. Zakaj se potem tukaj sprenevedamo in nudimo "pomoč" nekomu, ki nas niti prosil ni, da mu pomagamo. Ko je pa sosed v stiski, se pa delamo da nič ni.
Kot biokemiku pa mi je najbolj zabavno, ko se postavlja meje, od kje dalje je organska snov kvalificirano kot "življenje". Ko začne dobivat morfologijo človeka, mu že kar rečemo človek. Prej pa je kaj? Kako? Nič ne slišim...
Če je recimo od 3. meseca nosečnosti naprej zarodek opredeljen kot živo bitje, kot kaj je opredeljen pred tem? Kot anorganska snov? :D Edino tako bi bila opredelitev konsistentna. V resnici se življenje začne, niti ne konča, pač pa se pretvarja iz ene oblike v drugo. Ali z mojo prvotno tezo, potencial življenja samo menja oblike. Če začnemo iz človeškega mladiča, ki še ni spolno dozorel. Njegov organizem teži k temu, da bo lahko proizvajal spolne celice. V tem smislu je otrok direkten vzrok za nastanek spolnih celic. Le-te pa imajo v resnici skoraj enak potencial za življenje, kot oplojeno jajčece. Vsebujejo namreč vse informacije potrebne za nastanek celotnega bitja (spolna celica nasprotnega spola ima samo vlogo boljšega mešanja genov). Kakorkoli že, nihče ne more zanikat ogromnega življenskega potenciala spolnih celic. Kakšen pa imamo mi odnos do njih? Se kdo bori za pravice spermijev? Se kdo sekira, da ženske enkrat na mesec ubijejo eno svojo dragoceno jajce? Moralno niso spolne celice vredne NIČ. Potem pa se zgodi zanimiv matematičen pojav: 0+0=neskončno. Ko se ti dve celici združita se zgodi prava čarovnija. Neživo postane živo. Najbolj zavedni namreč vedo, da se življenje začne z oploditvijo in ne po nekaj mesecih. Celo Cerkev. Doooh. Popolnoma jasno, samo da je tudi popolnoma nesmiselno, kot ravno razlagam že v celem odstavku.
Ampak ok, recimo da je vse res. Življenje se začne z oploditvijo. Aha, katero stopnjo oploditvije? Ko se spermij veže na receptorje jajčeca? Ko prebije steno jajčeca? V dvojedrni fazi? Ko se rekombinira prvi kromosom? In potem vse tiho je bilo. Nekdo ni naredil domače naloge, ko je odločal o temu kaj je življenje.
Sej pravim, avto ne more bit pokvarjen, če je volan še vedno okrogel ;)
Torej, pojdimo se etiko. Zarodek. Najglasnejše besede, ki jih slišimo, ko je govora o splavu so: "PRAVICE ZARODKA". Samo po sebi se sliši logično. Pravice človeka - pravice zarodka. Ampak zame je to enako kot bi rekel: Kako je možno, da se je avto pokvaril, če je pa volan še vedno okrogel? Če se gremo neko filozofsko telovadbo so take misli sprejemljive, v realnem življenju pa je treba gledati malo bolj na široko. V realnem življenju je vse povezano, vse je med seboj odvisno. Zato ne moremo iz konteksta vzeti ZARODKA in mu pripisati PRAVICE. Treba je definirat vse parametre. Nato razdrobiti zgodbo na "bite-size" kose in jo obdelati postopoma. Predvsem pa se mora paziti na dvojna merila. Tudi tista bolj skrita.
Klasična debata o splavu se začne s primerjavo pravic matere in zarodka. Glavni problem pa je definirati življenje. Vsak si zasluži živet, nekaj v tem smislu. Kaj pa je življenje v resnici? Samo po sebi ni prav veliko. Je le potencial v danem trenutku. Pustimo pri strani neke "globoke" verske dogme. Potem pa je samo še vprašanje okoliščin, kaj iz tega potenciala bo. Lahko bo veliko dobrega, veliko slabega, ali pa nič. Ker ne vemo kaj bo, mu ne moremo pripisat vrednosti. Ampak ravno to se dogaja. Vsako življenje že v naprej označimo kot nekaj "svetega". Tu pa se pojavijo dvojna merila. George Carlin je lepo rekel: "If you're pre-born, you're fine. If you're preschool, you're fucked.". Da ne govorimo o smrtni kazni, vojnah in podobno. Toliko o svetosti življenja ;)
OK, potem primerjava pravic. Prvo kot prvo, ženska mora otroka "gojiti" v sebi in je dejansko njen proizvod. Takorekoč njena last :D Taka pravila veljajo v našem svetu, kar ustvariš, to je tvoje? Zakaj v tem primeru to ne velja? Od kdaj ima plod tvojega truda pravice nad tabo? A je življenje res tako dragoceno? Pa saj vemo, da je denar veliko več vreden od življenja (v realnosti). Poleg tega da življenje itak nima vrednosti, ampak samo potencial. Zakaj se potem tukaj sprenevedamo in nudimo "pomoč" nekomu, ki nas niti prosil ni, da mu pomagamo. Ko je pa sosed v stiski, se pa delamo da nič ni.
Kot biokemiku pa mi je najbolj zabavno, ko se postavlja meje, od kje dalje je organska snov kvalificirano kot "življenje". Ko začne dobivat morfologijo človeka, mu že kar rečemo človek. Prej pa je kaj? Kako? Nič ne slišim...
Če je recimo od 3. meseca nosečnosti naprej zarodek opredeljen kot živo bitje, kot kaj je opredeljen pred tem? Kot anorganska snov? :D Edino tako bi bila opredelitev konsistentna. V resnici se življenje začne, niti ne konča, pač pa se pretvarja iz ene oblike v drugo. Ali z mojo prvotno tezo, potencial življenja samo menja oblike. Če začnemo iz človeškega mladiča, ki še ni spolno dozorel. Njegov organizem teži k temu, da bo lahko proizvajal spolne celice. V tem smislu je otrok direkten vzrok za nastanek spolnih celic. Le-te pa imajo v resnici skoraj enak potencial za življenje, kot oplojeno jajčece. Vsebujejo namreč vse informacije potrebne za nastanek celotnega bitja (spolna celica nasprotnega spola ima samo vlogo boljšega mešanja genov). Kakorkoli že, nihče ne more zanikat ogromnega življenskega potenciala spolnih celic. Kakšen pa imamo mi odnos do njih? Se kdo bori za pravice spermijev? Se kdo sekira, da ženske enkrat na mesec ubijejo eno svojo dragoceno jajce? Moralno niso spolne celice vredne NIČ. Potem pa se zgodi zanimiv matematičen pojav: 0+0=neskončno. Ko se ti dve celici združita se zgodi prava čarovnija. Neživo postane živo. Najbolj zavedni namreč vedo, da se življenje začne z oploditvijo in ne po nekaj mesecih. Celo Cerkev. Doooh. Popolnoma jasno, samo da je tudi popolnoma nesmiselno, kot ravno razlagam že v celem odstavku.
Ampak ok, recimo da je vse res. Življenje se začne z oploditvijo. Aha, katero stopnjo oploditvije? Ko se spermij veže na receptorje jajčeca? Ko prebije steno jajčeca? V dvojedrni fazi? Ko se rekombinira prvi kromosom? In potem vse tiho je bilo. Nekdo ni naredil domače naloge, ko je odločal o temu kaj je življenje.
Sej pravim, avto ne more bit pokvarjen, če je volan še vedno okrogel ;)
Ni komentarjev:
Objavite komentar